Prizadevanja za ustanovitev hranilnice v Novem mestu, ki so potekala od srede 19. stoletja, so bila uresničena leta 1894.
Slovesna otvoritev Mestne hranilnice v Novem mestu je bila 1. maja, ko je imel župan Perko ob navzočnosti komisarja, članov ravnateljstva in upravnega odbora slavnostni govor.
Predsednik prvega upravnega odbora je bil trgovec Adolf Pauser, podpredsednik pa sodni svetnik dr. Karol Gestrin. Tudi odborniki in ravnatelji so bili vidnejši meščani. Hranilnica je imela prostore v stari mestni hiši oz. v rotovžu na današnjem Glavnem trgu. Ko so leta 1905 zgradili novi rotovž, je hranilnica svoje prostore tam obdržala.
Za vloge je jamčila občina s svojim premoženjem in dohodki, zato je hranilnica uživala zaupanje sodišč, ki so pri njej hranila denar sirot. Imela je zelo nizke poslovne stroške, saj so člani ravnateljstva poslovali brezplačno. Vloge so močno narasle takoj po ustanovitvi. Večino denarja so vložili v posestva na Dolenjskem. Ambicija Mestne hranilnice je bila, da bi svoje območje razširila in sčasoma postala osrednja hranilnica za Dolenjsko.
Da bi prebivalstvo čim bolj navadila na varčevanje, je leta 1907 hranilnica uvedla hranilnike s ključavnico, katerih ključe je sama hranila. Pridržala si je pravico odvzeti hranilnike, ki niso bili v uporabi več kot tri leta, in zanje obračunati odškodnino.
Po prvi svetovni vojni Mestna hranilnica ni več poslovala, vse njeno premoženje oziroma dolgove je prevzel Denarni zavod Slovenije.
Predsednik prvega upravnega odbora je bil trgovec Adolf Pauser, podpredsednik pa sodni svetnik dr. Karol Gestrin. Tudi odborniki in ravnatelji so bili vidnejši meščani. Hranilnica je imela prostore v stari mestni hiši oz. v rotovžu na današnjem Glavnem trgu. Ko so leta 1905 zgradili novi rotovž, je hranilnica svoje prostore tam obdržala.
Za vloge je jamčila občina s svojim premoženjem in dohodki, zato je hranilnica uživala zaupanje sodišč, ki so pri njej hranila denar sirot. Imela je zelo nizke poslovne stroške, saj so člani ravnateljstva poslovali brezplačno. Vloge so močno narasle takoj po ustanovitvi. Večino denarja so vložili v posestva na Dolenjskem. Ambicija Mestne hranilnice je bila, da bi svoje območje razširila in sčasoma postala osrednja hranilnica za Dolenjsko.
Da bi prebivalstvo čim bolj navadila na varčevanje, je leta 1907 hranilnica uvedla hranilnike s ključavnico, katerih ključe je sama hranila. Pridržala si je pravico odvzeti hranilnike, ki niso bili v uporabi več kot tri leta, in zanje obračunati odškodnino.
Po prvi svetovni vojni Mestna hranilnica ni več poslovala, vse njeno premoženje oziroma dolgove je prevzel Denarni zavod Slovenije.
