KAPELICA NA KREDARICI
Župnik Aljaž, ki je konec 19. stoletja poskrbel, da ima očak med vrhovi slovenski značaj, je ob vznožju njegovega vrha, na Kredarici, poskrbel tudi za duhovno osvežitev.
Kdor gre v gore, občuduje delo Stvarnika, marsikdo pa ga pokliče v molitvi na pomoč ali se mu zahvali. „Ustregel sem ne le duhovnom, ampak tudi mnogim turistom, da sem napravil na Kredarici zraven hiše tudi malo, lično kapelico … priporočeni Lurški Materi božji,” je zapisal župnik Jakob Aljaž leta 1896 o pozidavi kapele na Kredarici. Pozidal jo je mojster Pezzano, kamenje zanjo pa so, kot piše kronist, prinesli iz doline, kar je bilo veliko dobro delo. Kapela je bila majhna, saj je bilo v njej prostora le za mašnika in pet ljudi, večina pa je mašo spremljala pri odprtih vratih pred njo. Blagoslovili so jo 12. avgusta leta 1897, ker je predvidena slovesnost leto prej zaradi nenavadnega snega (kar meter ga je zapadlo v začetku septembra 1896) odpadla.
Tudi Aljaževo kapelo je, žal, po drugi svetovni vojni zajel vihar sovraštva do vere in Cerkve. Leta 1952 je bila barbarsko uničena. Od nje sta kakor po čudežu, ostali dve plošči. Prva je tista, ki jo je dal Aljaž vzidati nad vhodom, z napisom Ave Maria, Gratia Plena. Druga pa je bila sicer poškodovana (razbita), a je sestavljena in je na njej v latinščini zapisano, kdo jo je postavil (Postavil Jakob Aljaž s pomočjo dobrotnikov. Zidal moj. Pezzano 10. 9. 1896).
Andrej Praznik
Cilenšek je veliko skrbel za liturgično opremo triglavske kapelice na Kredarici, posvečene Materi božji. Takrat je še živel Aljaž, triglavski župnik. Vsak duhovnik turist je nekaj prispeval. Cilenšek je sam naredil lep usnjat tok, znotraj z žametom obložen, za mašni kelih triglavske kapelice in pult za mašno knjigo. S pokojnim profesorjem Jankom Mlakarjem sta na gorskih poteh redno tam maševala.
Koledar Družbe sv. Mohorja v Celju 1955
