Prva sinagoga v Murski Soboti je nastala leta 1853, nova, ki jo prikazuje razglednica, pa je bila zgrajena leta 1908.
V novem veku je največja judovska skupnost na ozemlju današnje Slovenije živela v Prekmurju, od tega največ v Murski Soboti in Lendavi. Verske obrede so najprej, med leti 1853-1860, opravljali v molilnici, ki je bila običajna cimprana hiša v današnji Zvezni ulici. Leta 1860 pa so si v Lendavski ulici postavili manjšo sinagogo na zemljišču, ki jim ga je podaril grof Szapáry. Toda skupnost je postajala vse številnejša, zato so se odločili za gradnjo nove in predvsem večje sinagoge. Temeljni kamen za izgradnjo nove izraelitske sinagoge v Murski Soboti je bil tako položen 21. maja 1907 na mestu stare sinagoge. Načrte zanjo ter za rabinat z učilnico in stanovanjem za kantorja je naredil budimpeštanski arhitekt Lipót Baumhorn, gradbena dela pa je prevzel Béla Berényi, gradbeni podjetnik iz Keszthelya. Otvoritev nove sinagoge in ostalih prostorov je bila 31. avgusta 1908.
Izraelitska sinagoga je bila po svojih arhitekturnih elementih, vendar v manjšem obsegu, zelo podobna sinagogi v Ceglédu, zgrajeni leta 1905 po načrtih istega arhitekta v neomavrskem slogu. Ta je oblikovno najbližji orientalskemu slogu in z njim tako imenovanemu „madžarskemu nacionalnemu slogu” s konca 19. in začetka 20. stoletja.
Usoda soboške sinagoge je vezana na usodo Judov, ki so bili leta 1944 deportirani v koncentracijska taborišča, od koder so se le redki vrnili. Sinagogo je leta 1949 odkupil Mestni ljudski odbor Murska Sobota ter čez pet let sprejel ter izvedel sklep o njenem rušenju.
Literatura:
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Mataj, Janez in Štraus, Saša: Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
Izraelitska sinagoga je bila po svojih arhitekturnih elementih, vendar v manjšem obsegu, zelo podobna sinagogi v Ceglédu, zgrajeni leta 1905 po načrtih istega arhitekta v neomavrskem slogu. Ta je oblikovno najbližji orientalskemu slogu in z njim tako imenovanemu „madžarskemu nacionalnemu slogu” s konca 19. in začetka 20. stoletja.
Usoda soboške sinagoge je vezana na usodo Judov, ki so bili leta 1944 deportirani v koncentracijska taborišča, od koder so se le redki vrnili. Sinagogo je leta 1949 odkupil Mestni ljudski odbor Murska Sobota ter čez pet let sprejel ter izvedel sklep o njenem rušenju.
Literatura:
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Mataj, Janez in Štraus, Saša: Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
