Na pobudo Družbe sv. Cirila in Metoda so bila na litijskem območju ustanovljena različna društva.
Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena leta 1885 vLjubljani kot slovenska zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki jeustanavljala vrtce in osnovne šole na območju Kranjske, Primorja, Koroške inŠtajerske. Nedvomno je prispevala odločilen delež h krepitvi slovenskenarodnostne zavesti v času, ko so se razmere v habsburški monarhiji nanarodnostnem področju zelo zaostrile. Zlasti se je skušala postaviti po robunemškemu in italijanskemu raznarodovalnemu delovanju na šolskem področju.
Po vzoru Družbe sv. Mohorja si jo je zamislil Ivan Vrhovnik.Luka Svetec je napisal vabilo za pristop k društvu in sestavil pravila družbe.
Delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda je obsegalofinanciranje otroških vrtcev in osnovnih šol, ki so bili ustanovljeni s pomočjoDružbe svetega Cirila in Metoda, poleg tega pa so denarno pomoč nudili tudinekaterim drugim slovenskim narodnoobrambnim organizacijam in posameznikom(učiteljem, študentom). Sredstva so namenjali za gradnjo in vzdrževanje lastnihšolskih zavodov, za nakup učbenikov in učil, pomagali pa so tudi slovenskimjavnim šolam. Večino prihodkov je Družba dobila s prostovoljnimi prispevki.Delež od prodanih izdelkov so prispevali nekateri slovenski časniki, podjetnikiin trgovci, posamezniki pa so družbi poklanjali darila in volila. Družba jeorganizirala različne prireditve – plese, veselice, igre , od katerih je bilizkupiček namenjen za potrebe Družbe sv. Cirila in Metoda ter njenih podružnic.Del stroškov so pokrili tudi s pobiranjem članarine. Družba je izdajala tudisvoj časopis, ki se je sprva imenoval Vestnik šolske družbe Cirila in Metoda,po letu 1904 pa Koledar šolske družbe Cirila in Metoda. Objavljali so seznamepokroviteljev, poročila sej, pa tudi strokovna in leposlovna besedila.
V letih med 1885 in 1918 je delovalo 336 podružnic.Podružnica je bila ustanovljena le, če je pristopilo 20 članov. Vodstvo jeskrbno spremljalo delovanje podružnic z okrožnicami in članki v Koledarjih.Največ podružnic je bilo mešanih – za dekleta in fante, drugače pa so obstajaletudi ločene. Zlasti za ženske je Družba sv. Cirila in Metoda pomenila velikdružbeno-socialni razvoj, saj je ustvarila pogoje za enakopravno delovanježensk.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji je bilaustanovljena 15.11.1886. Odborpodružnice: Jernej Zupančič, Bernard Andoljšek, Emil Lajovic, Jakob Roglič,Luka Svetec, Fran Knaflič, Vinko Watzak, Josipina Steiner.
Prva svetovna vojna in razkosanje slovenskega ozemlja povojni sta okrnila delovanje Družbe. Tretjinapodružnic Družbe sv. Cirila in Metoda (Koroška, Trst) je spadala pod Italijo inAvstrijo, ti pa so podružnicam prepovedali delovanje. Podpirati je začela javnešole na Kočevskem, ob severni meji, v Prekmurju. Po letu 1945 se je dejavnostDružbe usmerila predvsem na pomoč zamejskim Slovencem. V petdesetih letih pa jeDružba prenehala delovati, zaradi številnih sporov in nezainteresiranostioblasti, da bi družbo ohranili.
