Družabno življenje sokolov je bilo bogato. Prirejali so družabne plese, silvestrovanja, pustovanja, miklavževanja, božičnice, ki so bile povečini namenjene vsem Ločanom.
Za vsak ples, ki so ga organizirali, so morali v društvu pridobiti dovoljenje občinskih organov, ki so tudi predpisali, do katere ure zabava lahko traja. Plesi so se odvijali predvsem v zimskem času, največ v decembru in februarju. Večjih plesov je bilo vsaj pet na leto, dostopni so bili vsem Ločanom. Društvo je prirejalo tudi manjše, interne plesne zabave. V predpustnem času so se v domu vrstili plesni venčki, ki so bili uvod v pustno rajanje. Tradicionalne so bile tudi pustne maškarade. Vsako leto so si izbrali neko temo, v skladu s katero so ljudje sešili kostume. Tematsko je bila okrašena tudi dvorana. Za zabavo je skrbela vojaška godba. Najboljše maske so nagradili. Znani so bili tudi pustni plesi v organizaciji Planinskega društva. Do leta 1935 so jih v Sokolskem domu organizirali tudi gasilci, ker še niso imeli svojih prostorov. Več plesov v Sokolskem domu so za širšo publiko prirejali tudi oficirji, ki so v vmesnem predahu pripravili tombolo ali srečelov. Za glasbeno spremljavo je skrbel vojaški orkester.
Decembrske zabave so se začele z miklavževanjem za odrasle in otroke na predvečer praznika. Miklavžev večer je vključeval ples, obdaritev in šaljive igre. V društvu so najprej obdarili otroke svojih članov, nato s simboličnimi darili, ki so jih dobili s predhodnimi nabiralnimi akcijami, še druge otroke. Ob božiču so v domu za otroke pripravili še božičnico, kjer so jih ponovno obdarili in jim pripravili zabaven program. Plesnim zabavam so bila močno podobna silvestrovanja, ki so vključevala še polnočno zdravico in nagovor. Večino prireditev je spremljal sokolski orkester ali tamburaški zbor.
Meri Bozovičar je opisala spomin na praznovanje božiča v času stare Jugoslavije, ki so ga vojaki zaključili v Sokolskem domu.
»Ko sem bila še majhna deklica, se spominjam, kako so vojaki 6. januarja v letu praznovali v Sokolskem domu pravoslavni božič. Že zgodaj zjutraj so v našo gostilno pri Kajbet prišli vojaki. Najprej so v gozdu nasekali bukove veje in jih podtikali v sneg ob cesti. Nanje so obešali trakove, narezane iz različnih barv krep papirja in pomaranče. Okoli treh popoldan se je s kočijami iz Loke skupaj z oficirji pripeljala loška gospoda. Nadvse lepo je bilo slišati kraguljčke, s katerimi so opozarjali na tiho drseče kočije po zasneženi cesti. Vedno smo jih postregli s kuhanim vinom in krhkimi flancati. Nato pa se je ves sprevod vrnil v Sokolski dom, kjer so nadaljevali s praznovanjem pravoslavnega božiča.«
