Brata Janez in Jože Rajgelj sta se rodila mama Katarini rojeni Žan iz Strahinja in očetu Johannu, na Kmetiji “pr Fortun”, na Orehku, številka 6.
Jože Rajgelj se je rodil dne 13. 3. 1881. Tudi Jožeta je, kot večino fantov, ki so bili 1914 stari med 24 in 42 let, doletela enaka usoda- vpoklic v avstro ogrsko vojsko in odhod na fronto. Kje natančno se je Jože boril ni znano, v domači hiši se je našla le njegova slika. Jože Rajgelj je kasneje kupil hišo- Orehek 3, s posestvom vred, pri hiši pa se je ohranilo ime ” Pri Lukmanu”. Bil je mojster za izdelavo strešnikov, nekoč zelo iskanih “rajgeljevih ceglov”. Jože Rajgelj je umrl septembra 1947 in je pokopan na bitenškem pokopališču.
Janez Rajgelj, za nekatere tudi Janko, se je rodil 18. 7. 1884. Najlepša Janezova leta so sovpadala z najtemnejšim obdobjem naše zgodovine- prvo svetovno vojno, od katere prav v letošnjem letu mineva sto let. Janez je bil ravno dovolj star, da so ga vpoklicali v avstro ogrsko vojsko. Tako kot večina kmečkih fantov je tudi Janez smatral svojo udeležbo v vojni kot svojo dolžnost do vladarja in do tedanje domovine Avstro-Ogrske. Takrat je veljala krilatica: ” VSE ZA VERO, DOM, CESARJA!”. Boril se je na soški fronti, od kjer se je srečno vrnil z medaljo hrabrega vojaka, ki pa je ob razpletu dogodkov postala le del kovine – simbol najbolj krvave in nesmiselne vojne. O življenju na fronti, kot tudi ne o prejemu medalje, nikoli ni želel pripovedovati. Umrl je 3. 11. 1967. Pokopan je na bitenškem pokopališču.
Jože Draksler, rojen leta 1893 na Orehku, na kmetiji, v hiši, ki je nosila številko 5. V družini je bilo 5 otrok. Julija leta 1914 so ga, tako kot sosedove fante, vpoklicali v avstroogrsko vojsko in ga poslali na vzhodno fronto. Boril se je v Karpatih, kjer je bil po pripovedovanju sorodnice 7 let. Razloga, zakaj se je tako dolgo vračal domov, ne ve, spomni pa se, da se je vrnil z vlakom. prav tako je povedala, da je ” prišel s špansko boleznijo”, kot so ljudje pogovorno rekli španski gripi, zaradi katere je pokašljeval. njegova sorodnica je tudi vedela povedati, daje Jože, če se nikakor ni mogel izogniti pogovoru, pripovedoval o brezštevilnih mrtvih v bojnih rovih in da je vedno dejal, da je preživel le po čudežu. Sicer pa o življenju na fronti in bitkah ni želel veliko pripovedovati. Leta 1929 se je poročil na kmetijo v Tenetišah z Marjeto Toporiš, po domače Ribnikar. Umrl je leta 1965 v Tenetišah, kjer je tudi pokopan.
Zgodbo in slike je prispevala Rozalija Rajgelj iz Orehka.
