skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Arheološke najdbe na območju Škofje vasi, Šmarjete in Zadobrove

Najstarejša arheološke najdbe na območju Škofje vasi in njene bližnje okolice izhajajo šele iz obdobja rimskega cesarstva, ko je to območje od začetka 1. stoletja po Kr. spadalo v okvir rimske province Norik in je bilo  upravno podrejeno municipialnemu mestu Claudia Celeia. Pri mostu čez Hudinjo v Škofji vasi so leta 1826 našli več rimskih srebrnih in bronastih novcev, v strugi reke Hudinje pa je bilo po drugi svetovni vojni najdenih sedem miljnikov iz 2. in 4. stoletja.[1] Miljniki so bili okrogli kamniti obcestni stebri s kvadratno v zemljo zakopano bazo, visoki okoli 2 metra in s  premerom 60 cm, tehtali pa so okoli 500 kg. Na njih je vklesano ime cesarja, ki je dal cesto zgraditi ali obnoviti, in navedeno število milj oddaljenosti od mesta, kjer se je cesta začela. Postavljeni so bili v razdalji ene rimske milje, po kateri so tudi dobili ime.[2] Odkritje miljnikov na območju Škofje vasi dokazuje, da je v rimski dobi tod potekala cesta, ki je povezovala mesta Emona (današnja Ljubljana), Claudia Celeja (današnje Celje) in Poetovio (današnji Ptuj).

Prva dva miljnika so v strugi Hudinje v Škofji vasi odkrili leta 1952.[3] Leta 1961 sta bila skoraj na istem mestu najdena še dva, ki sta ležala drug na drugem, vkopana s spodnjim delom v desni breg struge Hudinje, prvi iz leta 131/132, drugi pa iz let 142 – 144.[4]  Do nove najdbe dveh miljnikov v strugi Hudinje na območju Škofje vasi je prišlo leta 1974,  ležala pa sta v rečnem produ približno na istem mestu kot prejšnji miljniki.[5]  Zadnji miljnik je bil v strugi Hudinje v Škofji vasi odkrit leta 1979 ob izvajanju njene regulacije.[6] Tudi ta sedmi miljnik je bil najden na istem mestu, kot je bilo najdenih prejšnjih šest. Posvečen je cesarju Septimiju Severu (vladal v obdobju 193–211) in njegovima sinovoma Karakali in Geti.[7]  

Obstajajo pa tudi arheološke najdbe ostankov podeželskih vil iz rimske dobe, ki so bile odkrite v Zadobrovi in v Šmarjeti.  Leta 1964 so v Zadobrovi na parcelni številki 515 k. o. Škofja vas pri kopanju z buldožerjem naleteli na ostanke temeljev rimske podeželske hiše.[8]  Tudi na novo oranih sosednjih njivah se najdejo kosi rimskih posod in opeke.  Nad vasjo Šmarjeta  so Na vrhih večkrat našli fragmente rimske opeke in ometa.[9] Tu so odkrili temelje rimske stavbe, podobno pa tudi na Janžekovem griču.[10] Stavba je imela deset prostorov, v katerih so našli keramiko, omet in štukaturo. Iz Šmarjete so znani tudi velik kamnit lev ter zlatnika rimskih cesarjev Pija Antonina in Marka Avrelija, ki sta vladala v 2. stoletju po Kr.

Tedanji prebivalci na območju Škofje vasi in njene bližnje ter širše okolice so v času velikega preseljevanja ljudstev, ki je trajalo od 4. do 7. stoletja,  najverjetneje doživeli enako usodo, kot so jo doživeli ostali prebivalci province Norik. Tisti, ki se niso pravočasno umaknili v varnejše kraje, verjetno niso preživeli. Do  ponovne in trajne poseljenosti območja sedanje Škofje vasi in njene bližnje okolice je prišlo šele v obdobju srednjega veka, ko so se tukaj naselili naši slovenski predniki.


[1] Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975, str. 293.

[2] Ena rimska milja je štela 1000 rimskih  korakov (mille passus), kar znaša 1480 metrov.

[3] Vera Kolšek, Novi napisi in reliefi iz območja celejanskega municipija, Arheološki vestnik, XXX, 1979, str. 167.

[4] Prav tam.

[5] Prav tam.

[6] Vera Kolšek, Epigrafski in reliefni paberki na Celjskem, Arheološki vestnik, 37, 1986, str. 371.

[7] Prav tam.

[8] Varstvo spomenikov, IX, 1962 – 1964, str. 197.

[9] Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975, str. 293.

[10] Prav tam.

Fotó galéria

Szűrési lehetőségek

Keresés

Tartalom típus

Kategória
Kategória
Kategória
Kategória

Szervezet

Partner


Régió választása


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.