V Koroški osrednji knjižnici smo v sredo, 13. decembra slovesno odprli razstavo Domoznanskega oddelka Med včeraj in jutri | Zapisi in čas, katere avtorici sta Simona Vončina in Simona Šuler Pandev. Tako smo že tradicionalno z zadnjim dogodkom v razstavišču knjižnice naše obiskovalce z dobrimi željami pospremilo v novo leto.
Na dogodku so bile prisotne tudi restavratorke Arhiva Slovenije, Centra za restavriranje in konserviranje, vodja centra dr. Lucija Planinc ter restavratorki Anja Probs in Darja Harauer. Prisotne gostje so še z drugimi kolegicami restavratorkami v razdobju skoraj dveh let opravile izjemno delo ob restavriranju močno poškodovane rokopisne knjige Antikrista žulenje, ki jim je bila zaupana v delo.
Iz ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti je dogodku prisostoval dr. Matija Ogrin, znanstveni svetnik in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Dr. Ogrin se je v času restavriranja rokopisa temeljito poglobil v izvirni rokopis in prišel do novih dognanj glede avtorstva in paginacije rokopisa.
Občinstvo je nagovoril tudi podžupan občine Ravne g. Andrej Erjavec. Direktor knjižnice Aljaž Verhovnik pa je na koncu dogodka skupaj z božično-novoletnim voščilom uradno odprl razstavo.
Rdeča nit razstave, ki tudi v grafični podobi nagovarja obiskovalce na razstavnih panojih, je nedavno restavrirana rokopisna knjiga Antikrista žulenje, ki je v zapuščini dr. Franca Kotnika evidentirana kot Žegarjev Antikrist. Knjigo je knjižnica restavrirala s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo.
Razstava je pomenila izziv kako na skupni imenovalec postaviti dolga razdobja v zgodovini in jih osvetliti z vidika ohranjanja spomina človeštva. Izhajajoč iz človekove osnovne potrebe po ohranjanju sporočil, pripovedovanju zgodb, zapisovanju, širjenju informacij – od ustnega izročila, rokopisnih zapisov, tiskanih knjig … pa vse do digitalnega zapisa.
Če zapisana beseda ohranja ustno izročilo, tiskana knjiga ohranja izvirne unikatne rokopise. Reprinti in faksimilirane izdaje nam vračajo podobo prvotiskov v izvirniku, ki so večkrat, sploh v primeru prvih slovenskih knjig – protestantskih tiskov, izjemne redkosti, večkrat po sreči ohranjeni smo v enem izvodu. V ognju protireformacije so premnoge gorele na grmadah in le redkim je bilo prizanešeno. Danes je večina izjemno redkih besedil, ohranjenih tiskov iz obdobja reformacije ter novoveških predlog dostopna v obliki faksimilov. Faksimile so natančni posnetki izvirnih izdaj, ki imajo zaradi zahtevnih postopkov izdelave, izbranega papirja in majhnih naklad veliko vrednost. Mnoge od teh izdaj so tudi bibliofilske, ročno oštevilčene, numerirane.
V sodobnem času so digitalne kopije dragocene rokopisnega in tiskanega gradiva dostopne na Digitalni knjižnici Slovenije, dLib kot digitalni faksimile.
Ob ogledu razstave obiskovalce nagovarjajo masivna lesena vrata z medeninastim okrasjem in okovjem. To so vrata prvega trezorja, ki je bil nameščen v prostoru nekdanje Prežihove sobe v nadstropju grajske kapele. Oblikoval jih je arhitekt Anton Bitenc, eden zadnjih asistentov slavnega Plečnika. Bitenc je bil avtor notranje opreme prve obnove prostorov gradu za potrebe takratne Študijske knjižnice. Po zadnji obnovi knjižnice so vrata trezorja postala muzejski eksponat, njihova simbolna moč pa je morda še večja.
V tem trezorju naj bi bila po pripovedih hranjena Dalmatinova Biblija, izvirna izdaja, ki je v knjižnico pripotovala iz Blata pri Pliberku. Verjetno so se nedolgo za tem največje redkosti prestavile v novo pridobljene prve rokopisne trezorje, postavljene v severnem delu gradu, prav tukaj, kjer je danes razstavišče. Nov, sodoben rokopisni depo knjižnice danes premore 19 ognjevarnih velikih trezorjev (omar), posebne trezorje za fototečno gradivo in zemljevide. In kar je najpomembneje – stabilne pogoje glede temperature in vlage.
Na večer odprtja razstave smo iz rokopisnih trezorjev prinesli na ogled edine izvirnike, ki so bili v preteklosti restavrirani oz., v primeru Biblije, popravljeni. To so: Dalmatiniova Biblija, Kolomonov žegen, Drabosnjakova Igra o izgubljenem sinu in Tinjski rokopis
Posebno mesto je seveda imela ‘zvezda večera’ – tako imenovani Žegarjev Antikrist iz zapuščine dr. Franca Kotnika, po raziskavi dr. Ogrina poimenovan Antikrista žulenje.
V stoječih vitrinah v prvem delu razstavišča so na ogled najstarejše faksimilirane izdaje, ki jih hrani naša knjižnica in jih uvrščamo v obdobje 1829-1959 – v obdobje t. i. predmodernega slovenskega faksimila. V drugem prostoru pa izbor faksimiliranih in bibliofilskih izdaj, ki jih hranimo v Posebnih zbirkah Koroške osrednje knjižnice.
V simbolni dialog z vrati starega trezorja smo postavili novodobno shrambo digitalnih faksimilov, računalniški monitor z dostopom do Digitalne knjižnice Slovenije, dLib. Tudi naša knjižnica ima vsako leto pomemben doprinos v zakladnico dLib. Na razstavi si lahko tako preko povezave na monitorju tako ogledate posebej izpostavljene digitalne kopije dragocenih restavriranih izvodov, ki jih hrani knjižnica. Rokopis Antikrista žulenje, je bi po restavraciji posameznih listov ponovno digitaliziran in zvezan v pravilnem zaporedju strani. Star poškodovan izvod je bil namreč skozi stoletja intenzivne rabe večkrat pokrpan ter glede na sosledje vsebine nepravilno povezan v knjigo. Na portalu dLib si lahko ogledate obe digitalni kopiji – pred in po restavraciji.
Tako OD VČERAJ ZA JUTRI knjižnice, arhivi in muzeji, mojstri tiskarske obrti, strokovnjaki s področja digitalizacije … ohranjamo zapise, da kljub krhkosti papirja in drugih pisnih podlag kljubujejo času in so na voljo raziskovalcem, v študijske namene ali kot zbirateljski predmet navdušujejo ljubitelje knjig in bibliofile.
Slovesen je bil tisti pomladni dan 2021, ko sva s kolegico v Arhivu Slovenije predali v postopke konservacije in restavracije izjemno poškodovano rokopisno knjigo, eno največjih dragocenosti iz naše rokopisne zbirke. Namenskih sredstev za tovrstne postopke knjižnice nimamo, v zadnjih desetletjih se finančno spodbuja predvsem digitalizacija dragocenih gradiv. Da smo pri Ministrstvu za kulturo pridobili sredstva za to ‘operacijo’, gre zahvala spletu dogodkov in srečanj, vsekakor pa velikemu angažmaju naše bivše direktorice mag. Irena Oder.
V Centru za restavriranje in konserviranje, so v obdobju skoraj dveh let in oteženih pogojih delovanja arhiva v času epidemije, restavratorke opravile izjemno delo in zaradi hudih poškodb gradiva zagotovo presežek delovnih ur, ki je finančno prerasel ‘ministrovo postavko’ … a vseeno uradno ostal znotraj nje.
Razstava bo na ogled še cel mesec januar in bo nadgrajena še z zanimivim predavanjem dr. Matije Ogrina z naslovom Slovensko rokopisno izročilo in spisi o Antikristu. Hkrati bomo ob tem dogodku tudi predstavili promocijsko zloženko o rokopisu Antikrista žulenje.
Zapisala Simona Vončina
