Leta 1955 so severozahodno od vasi Drulovka pri Kranju, na kraju imenovanem Na Špiku, naleteli pri kopanju za cisterno na številne najdbe iz mlajše kamene dobe. Arheološka izkopavanja, ki so potekala zgodaj poleti leta 1956, je vodil prof. Josip Korošec s soprogo dr. Paolo Korošec; sodelovali so študentje arheološkega seminarja Filozofske fakultete v Ljubljani. Med raziskovalci je bil tudi Andrej Valič, kustos arheolog v novoustanovljenem kranjskem Mestnem muzeju. Po končanih raziskavah je gradivo z Drulovke postalo ena temeljnih zbirk kranjskega muzeja, ki se je leta 1963 preimenoval v Gorenjski muzej.Razstava bo v Mestni hiši v Kranju na ogled od 9. maja do 8. julija 2013.
Najštevilnejše najdbe z Drulovke so odlomki keramike, najdbe pa sodijo v čas poznega neolitika ali mlajše kamene dobe. Prvi prebivalci so si izbrali prostor na jezičastem pomolu zaradi varnosti in bližine voda. Z ene strani je naselje varoval prepadni breg reke Save, z druge pa njen mrtvi rokav. Ostanke posodja in orodja je tekom tisočletij deževje spralo v nižje ležečo kotanjo, kjer so jih leta 1956 odkopali arheologi. Na prostoru starih prebivališč pa se razprostira sedanja Drulovka.
Izdelovanje posodja iz žgane gline je bila pomembna novost mlajše kamene dobe. Lončenino so rabili za pripravo hrane in shranjevanje pridelkov. Sklede, trebušasti in kroglasti lonci, vrči ter različne vaze so bili žgani v preprostih kopah. Pred žganjem so posodam vrezali različen okras ali ga poslikali.
Na Drulovki so našli številna orodja iz kosti in kamna, med njimi je bilo tudi nekaj prevrtanih kamnitih sekir. Tudi druga kamnita orodja so bila zelo spretno izdelana. Služila so kot svedri, praskala, strgala in rezila. Z njimi so si pomagali pri vsakdanjih opravilih. Našli so tudi številna vretenca za preslice, keramične uteži za statve in odlomke koščenih igel za izdelovanje tkanin in šivanje oblačil. Blago so izdelovali iz konopljinih in lanenih vlaken. Ovce tedaj še niso dajale volne, to je dala šele njihova vzreja skozi tisočletja.
