Valvasorjeva Slava 1689: različne vezave in papirji, zakaj?

Na dogodku bodo na ogled tudi izvodi Valvasorjeve Slave, ki jih hranimo v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica, Škrabčevi knjižnici v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici ter zbirki Davida in Marinke Brezigar v Solkanu.

Lokacija: dvorana Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici

Prijazno vabljeni.

Predstavitev predavanja
Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) je obsežno enciklopedično delo in pomemben zgodovinski vir za Slovenijo ter del zahodne Hrvaške z Istro. Prvič je bilo natisnjeno leta 1689 v Nürnbergu v nemškem jeziku. Kljub številnim raziskavam o vsebini dela so materialni in tehnični vidiki njegovega nastanka še vedno slabo raziskani. Na podlagi pregleda 69 ohranjenih izvodov iz Slovenije in tujine so bile proučene sočasne vezave, uporabljene vrste papirja, vodni znaki ter vzroki za pojav porjavitev v papirju, kar odpira nova spoznanja o nastanku in ohranjenosti tega pomembnega dela. Podrobnosti so predstavljene v prispevku Valvasorjeva Slava 1689: različne vezave in papirji, zakaj?, ki je dosegljiv na tej povezavi.

O predavateljici
Red. prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič je univ. dipl. ing. kemije in priznana strokovnjakinja na področju konserviranja in restavriranja pisne ter grafične dediščine. Večino svoje poklicne poti je delovala v Arhivu Republike Slovenije, kjer je do upokojitve leta 2019 vodila Center za konserviranje in restavriranje. Aktivno sodeluje v različnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenjih ter v visokošolskem izobraževanju na več fakultetah Univerze v Ljubljani in na Univerzi Alma Mater Europaea. Za svoje strokovno in znanstveno delo je prejela več uglednih priznanj, med drugim nagrado Društva restavratorjev Slovenije za življenjsko delo (2009), Trubarjevo priznanje (2018) ter naziv častne članice Arhivskega društva Slovenije (2024).

^{Vir besedila: dr. Jedert Vodopivec Tomažič}