“Tistega dne so bili otroci doma sami s slepo nono in so tako tudi morali v izgnanstvo: najstarejši Edi, sestri Dragica in Nada, skupaj z nono Marijo Ščuka. Kljub slepoti je nona mnogim pomagala in jim dajala poguma, ki so ga vsi tako potrebovali.” (Iz, 1994, str. 90) (Po pripovedi Dragice Mesar, rojene Ščuka, iz Tomačevice 14.)
Marija Mesar, rojena Ščuka
Photo
