skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Celjska koča pozimi

Najpogosteje sva z Rübezahlom seveda hodila na Celjsko kočo; sredi poletja po hladnem temnem grabnu, nad katerim je grozeče visela skalna stena, hudourniški potok pa je tvoril veliko nepomembnih slapov; jeseni, ko so zoreli kostanji, čez strmo zaplato in vzdolž sončne gorske stene, mimo cvetočega vresja in grmičkov večcvetnega encijana; spomladi praviloma čez Vipoto[1] in mestni gozdni greben, od koder se je odpiral pogled na celotno Celjsko kotlino in vse gore, celo na Kamniško-Savinjske Alpe v daljavi. Kakega zgodnjega pomladnega ali poznega novembrskega dne, ko še ni bilo snega, sva za »črnim mačkom« pogosto iskala lobodiko in se nato vsa prezebajoča priplazila do peči v Celjski koči.

[1] 532 m.

Photo

Privacy Overview

This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2025 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.