Soška fronta na Krasu, 1917

“Na srednjem Krasu je bilo še 22. majnika zelo tiho. In izbruhnili so nato najdivjejši, najbesnejši, najstrašnejši viharji ognja, kakršnega smo doživeli v tej vojski; morebiti je bil najstrašnejši vseh bitk. /…/ In kadar je zapihala burja vmes, so drvili žari, vpognili so se in so se podili liki začarana vojska duhov v plašču plamenov. Z vseh strani se žare miriade bliskov; tla so se tresla vsled neizkončnega grmenja. Tisti, ki je nekdaj poznal Kras, ga ne bo več spoznal. Izginila je Kostanjevica; le kup bele podrtije je ostal. Temnica je le še bela pega na golem griču, a nekoč jo je obdajalo drevje. Ne stoji več nobeno drevo; nobenega travnika ni več; planota se je izpremenila v prazno puščavo zdrobljenega skalovja z nekaterimi radnjimi pepelnimi grmiči. Kras je danes podoben mrtvemu planetu.” (Slovenec: političen list za slovenski narod (08.06.1917), letn. 45, št. 129, str. 3.)