Med izgnanimi vaščani iz Tomačevice je bil tudi mladi Franc Gec (1931-1982), odpeljan v Nemčijo k Adamu Ebertu, kmetu blizu mesta Brünn.
Leta 1947 dobi Franc pismo od kmeta Adama. V nemščini piše, kako so žena in otroci, se mu zahvali za njegovo delo in pomoč pri obdelovanju trt. Svetuje mu, naj si kupi čebele in začne s pridelavo medu. Pozanima se o stanju njegove družine in izraža željo, da bi se en dan srečali, ampak pot je dolga in razmere niso še najboljše. Besede so prijazne, človeške. Franc Gec je imel srečo …
