Prepis:
“13-V?-1944
Odkar sem se zavedala vedno sem ljubila Slovenski narod, vedno sem rada čitala Slovenske knjige, in pela narodne pesmi. Ko sem začela hoditi v šolo, prve tri mesece je bila Slovenska, a potem en dan nam reče učiteljica, dragi otroci! Jast vas moram zapustiti jutre pride druga učiteljica se boste učili italijansko, jast še zdaj se spomnim, da sem jokala, majhni smo bili takrat ali vseeno smo razumeli da ni pravo.
Od takrat naprej šola je bila vedno Fašistična, prodani smo bili mi primorski otroci, ali vseeno nismo pozabili našega ljubega materinega jezika, in tudi pisanju in čitanju nismo zaostali, tisti, ki je imel le tolko zavedne stariše, so ga učili, dasiravno v šoli je bilo vedno tisto (parlate italjano).
En človek, ki ni živel med nami prodanimi primorci, tega ne more razumeti, mi komaj sedaj se zavedamo, kako smo trpeli, pa vse trpljenje bomo kmalu pozabili. Naši otroci sedaj so bolj srečni, komaj začetek je Slovenskih šol, pa tako dobro im gre da je prav veselje. Dosti smo že dosegli mi primorci, to je naša največja sreča, da lahko svobodno govorimo naš jezik.
Še eno upanje imamo, da v najkrajšem času bode izginil iz naše zemlje ta najgroznejši krvolok nemec, kateri je napravil toliko gorja da mu ne bo nikoli otpuščeno.
Takrat bo naš narod komaj zadihal tisto svobodo katero si jo tako želi že toliko let.
Tov. Zarja
Smrt Fašizmu – Svoboda Narodu”
Original hrani gospa Nadja Hvala.
