»Uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane je bila vse do leta 1882 v nemških rokah, Slovenci torej na magistratu ljubljanskem niso imeli nobene besede. Šele tedaj, ko so aprila meseca leta 1882. pri dopolnilnih občinskih volitvah zmagali slovenski volilci v tretjem in drugem razredu popolnoma, a v prvem razredu z dvema kandidatoma, strla se je nemška premoč na ljubljanskem magistratu, s katerega se je smela odslej plapolati tisoč let teptana slovenska zastava, in oblasti največje slovenske občine je prešla v slovenske roke. zažupanoval je prvi slovenski župan Peter Grasselli. Potem je leta 1896 zasedel župansko stolico Ivan Hribar, za čigar županovanja bela Ljubljana krepko napreduje. Ta doba je važna tudi za slovenske hranilnice.«
Že na prvi seji slovenskega občinskega sveta so sklenili ustanoviti Mestno hranilnico. Delovati je začela 1. oktobra 1889. Ustanova je bila občinska, saj je Mestna občina ljubljanska prevzela splošno poroštvo za vloge in njihovo obrestovanje z vsem njenim premoženjem in njeno davčno močjo, zraven pa še posebno poroštvo v znesku 40.000 kron v državnih zadolžnicah.
Navedeno in povzeto po: A. Trstenjak, Mestna hranilnica ljubljanska ; ob dvajsetletnici 1889 – 1909.