Pisateljska strast se je v Mešku prebudila že zelo zgodaj. Ustvarjal je več kot šest desetletij. Sprva je pisal pesmi, pozneje pa se je posvetil predvsem pripovedništvu, dramatiki in spominskemu pisanju. V svojih delih je obravnaval različne teme, med katerimi so pomembno mesto zavzemali narodnostna, kmečka in verska vprašanja. Številni spominski zapisi odstirajo kulturno in politično podobo tedanjega časa ter osvetljujejo tudi pisateljevo osebnost. Zlasti zanimivi so zapisi iz časa bojev za Koroško in iz okupacijskih let.
Na oblikovanje Meškovega umetniškega profila so vplivali njegovo socialno poreklo, poklic duhovnika ter njegova lirična in mehka narava. Nanj je močno vplivalo tudi dejstvo, da je skoraj vse svoje življenje preživel na koroški severni meji, kjer se je soočal z vprašanjem obstoja slovenskega življa ob tedanji nemški raznarodovalni politiki.
