V VII. ledini je zapisanih še šest opomb in vsaka je po svoje zanimiva, jaz pa bom za zaključek izbral krajši zapis pri parceli št. 258/9, ki govori takole: “Ta, manjši pas travnika, s prej navedeno površino 22 kv. sežnjev, se že vrsto let uporablja kot javna pot k Sv. Roku in je zato povsem izvzet iz kmetijske rabe.”
Tukaj me je najprej pritegnila omemba Sv. Roka, potem pa sem ugotovil, da je bil ta travnik leta 1820 v lasti “mojega soseda” Andreja Fajsa iz Korpul 24. Njegov oče Luka Fajs je bil tisti, ki je leta 1787 pričakal uradnike na svojem posestvu in ti so celotno posest natančno izmerili ter izračunali donos. Če se osredotočimo na travnike, vidimo, da je bila skupna vrednost pridelane krme na tej kmetiji 3 goldinarje in 48 krajcarjev, kar je prineslo 40 krajcarjev davka. Za omenjeni Fajsov pas travnika velikosti 22 x 1 seženj računica pokaže, da škoda zaradi pohojenega travnika in vrednost davka, ki je moral biti plačan, skupaj zneseta približno tri krajcarje na leto. V tistem času je bila vrednost žemlje približno 1 krajcar in v 30 letih bi se jih kar nekaj nabralo. Če pa naredimo primerjamo s ceno vina, pa bi si gospodar Luka Fajs za skupni znesek 1,5 goldinarja najbrž lahko privoščil eno dunajsko vedro srednje kvalitetnega vina (56,6 litra). Čeprav tisti trije krajcarji na leto niso ravno ogrožali preživetja družine, jim najbrž ni bilo prav, da državi plačujejo davek za zemljo po kateri je vodila javna pot. Andrej s svojo trmo ni dosegel samo izbris davka za pohojenen travnik, ampak je poskrbel da ta košček sveta ni utonil v pozabo. Njegova vztrajnost nam je iz “zaprašenih” arhivov rešila zgodbo, ki ima danes, po več kot dveh stoletjih, svojo dušo in obraz.
Ko so uradniki leta 1820 za ta kos zemljišča govorili v pretekliku in zapisali, da je tam nekoč obstajal travnik (Grasort gewesen), se za temi besedami skriva na tisoče stopinj romarjev, ki so polni vere in upanja s te strani hriba prihajali k Sv. Roku. Prihajali so od blizu in daleč, pot pa jih je vodila po takratni deželni cesti, ki je iz smeri Podčetrtka in Kristan Vrha vodila skozi naselje Korpule in naprej v Šmarje. Z mesta, kjer je cesta v naselju Korpule dosegla najvišjo točko, se je malo nad krošnjami dreves že svetlikal vrh zvonika cerkve Sv. Roka in prav v njegovo smer jih je vodil odcep levo navzgor proti Fajsovi domačiji. Potem so se samo držali te smeri in malo pred vrhom jih je pot vodila med dvema njivama naravnost proti njihovemu končnemu cilju.
Za lažjo predstavitev si to bližnjico med dvema njivama lahko pogledamo na karti Franciscejskega katastra iz leta 1825.
