Župnik Jurij Varl je leta 1850 je zapisal, da je župnišče najgrše v vsej škofiji, z majhnimi okni, umazanim črnim zidom, ki se ne da prebeliti in s slabo pečjo, ki sega do srede sobe. Istega leta so stavbo močno prenovili in v jarek izpeljali dva studenca, ki sta že ob najmanjšem deževju kuhinjo spremenila v bajer. Župnišče je močno poškodoval potres leta 1895. Nemci so leta 1941 župnika izselili in zasedli župnišče ter ga spremenili v trdnjavo. S posebnim podzemskim rovom so povezali župnišče, mežnarijo in šolsko poslopje. Pod streho so naredili bunker in zabetonirala okna in vrata.
