Fotografije zidanic z bogatega slikovnega fonda kulturne dediščine s seznama nepremične kulturne dediščine občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno.
Iz zgodovinskih virov lahko sklepamo, da se je večje naseljevanje v vinskih goricah začelo konec 15. stoletja. Ker je zemlje že primanjkovalo, so imeli številni kmetje le polovico ali četrtino zemljišča navadne kmetije. Nova naselja so zato nastala v višjih legah s krčenjem gozda. Ob teh vinogradih so ob vznožju vinogradov začeli graditi lesene koče, ki so se na Dolenjskem imenovale hrami. Hrami so bili grajeni večinoma iz lesenih brun ter pokriti s slamo. Zidanica je po ugotovitvah etnologov pozidani hram. Najstarejša datirana zidanica na območju Mokronoga je bila iz leta 1834. V sredini 19. stoletja so zidanice začele izpodrivati hrame. Veliko hramov so zaradi prostorske stiske predelali v stanovanjske objekt ali v gospodarska poslopja. Podobno se je zgodilo tudi nekaterim zidanicam. Nekatere so ohranile svojo vinogradniško funkcijo, druge pa ne.
Vir: Kuljaj. I. (2003). Zidanice, vinske kleti in hrami na Slovenskem. Ljubljana : Magnolija