Dramatizaciji, gre za Petančičevo in (v tipkopisu) Tiranovo verzijo povesti Januša Goleca in Ernesta Tirana, sta si kmalu po nastanku v prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja hitro utrli pot na slovenske amaterske odre:
Igrali so ju od Sotle do Mure, žal pa so podatki o teh predstavah kaj skopi. Zadnja predstava se je odvijala pred nekaj leti na Planini pri Sevnici. Znan je tudi pomenljiv podatek, da so privlačno igro postavili na oder tudi slovenski izseljenci v Ameriki. Kje, ni znano. Uprizoritev je bilo več pred drugo svetovno vojno, ko je bil tovrsten gledališki amaterizem na vrhuncu in si je marsikje Guzej podajal roke z Finžgarjevimi ljudskimi igrami.
Obstajajo slike in zapisi o predstavi (pred drugo svetovno vojno) v Račah pri Mariboru, nekje v Prekmurju, na Kozjanskem, po svobodi pa v šestdesetih letih na Pilštanju, okoli leta 1964 si je razkošno predstavo privoščilo tudi Celje – izjava režiserja Alfonza Kumra in, kot že povedano, na Planini pri Sevnici.
