Zbirka obsega izbor starih razglednic Murske Sobote, ki so nastale konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Poslane so bile v različna slovenska in tuja mesta, prikazujejo pa podobo mesta, njenih ulic in najznamenitejših zgradb v tedanjem času. Vrnitev na ulice Murske Sobote stoletje nazaj, kjer se z roko v roki prepletata spomin in nostalgija, je prav gotovo svojevrstno doživetje.
Murska Sobota se je začela razvijati že v srednjem veku zaradi prometnic, ki so povezovale Ogrsko in nemške dežele, kar je posledično vplivalo tudi na njen večji gospodarski razvoj. Toda ta je močno nazadoval v času turških vpadov in izrazitih verski gibanj v 17. stoletju, ko se je tudi število prebivalstva močno zmanjšalo. V tem stoletju (leta 1687) je tudi izumrla rodbina Széchy, nakar so nastopili Szapáryji, ki so imeli oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne. V dobi svojih zadnjih grofov je bila Murska Sobota razvijajoče se podeželsko mesto, v katero so prihajali obrtniki in trgovci in katerega preobrazba se je stopnjevala zlasti ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Takrat so nastale prve enonadstropne hiše, ulice pa so začele dobivati strnjeno podobo.
Iz tega obdobja je ohranjena tudi vrsta starih razglednic z motivi Murske Sobote, njenih ulic in pomembnejših zgradb. Skupaj z najstarejšima ohranjenima razglednicama iz leta 1898, ki sta bili poslani v Maritzburg in v Budimpešto, so razglednice iz tega obdobja izredno dragocena kulturna dediščina mesta Murska Sobota. Najprej so jih izdajali lokalni trgovci iz večjih pomurskih krajev (Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Cankova, Radenci, Beltinci), ki so za osredje svojega fokusa izbirali svoje hiše in okolico. Med založniki pa se najpogosteje omenjajo Balkányi Ernö Muraszombat és Alsolendva, Hahn Izidor Murska Sobota, Slovenska knjigarna Murska Sobota, Tujskoprometno društvo Murska Sobota, Foto Purač, Ascher B. és Fia Muraszombat in nekateri drugi. Napisi na razglednicah so v madžarskem jeziku ali dvojezični, v madžarskem in slovenskem jeziku, največ pa so jih pošiljali uslužbenci iz Murske Sobote svojim domačim, znancem in morebitnim poslovnim partnerjem. Slikovni kot tudi pisni del razglednic nam tako omogoča pogled v minuli čas in nasploh spoznavanje krajevne zgodovine določenega prostora in časa. Nemalo kdaj so namreč prav razglednice edini vir o takratni arhitekturni podobi mesta kot tudi o že podrtih poslopjih.
Kot je že zgoraj zapisano, gre za izbor razglednic določenih ulic, in sicer tistih, na katerih so bile konec 19. oziroma v prvi polovici 20. stoletja zgrajene najpomembnejše stavbe, ki so zaznamovale tedanji razvoj Sobote. Vse razglednice so last gospoda Zorana Vidica, ki jih je tudi izdal v knjigi Murska Sobota na razglednicah 1898-1945, 2015.
Ulicam pa so v določenih obdobjih spreminjali imena, kar lahko spremljamo tudi skozi razglednice. To se je dogajalo ob pomembnejših, predvsem političnih prelomnicah. Poimenovanje v madžarskem jeziku iz konca 19. oziroma začetka 20. stoletja se je najprej spremenilo ob osvoboditvi in priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS v slovensko poimenovanje, potem za časa druge svetovne ob madžarski okupaciji zopet v madžarsko različico, po koncu vojne pa so ulice dobile slovensko ime, navadno s povsem novim poimenovanjem.
Literatura:
Ilešič, Svetozar: Pregled razvoja Murske Sobote. V Ilešič, Svetozar (ur.). Geografski zbornik. Murska Sobota: Obmurska založba, 1959, str. 69-80.
Fujs, Metka: Kratek pregled zgodovine Sobote. V Kuzmič, Franc (ur.). Zbornik soboškega muzeja 11-12. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2008, str. 171-192.
Murska Sobota na razglednicah: 1898-1945 (iz osebne zbirke Zorana Vidica). Murska Sobota: Zoran Vidic, 2015.
