Raznolikost športnega znanja in predvsem navdušenje nad žogo ima v Celju več kot stoletno tradicijo. Zato ni slučaj, da so že med obema vojnama v Celju igrali tudi organizirano odbojko, v kateri so sodelovale tako moške kot ženske ekipe. Tako so jo že pri Sokolskem društvu igrali kot dopolnilni šport. Pravi razcvet odbojke pa se je začel po drugi svetovni vojni. Odbojka se je igrala pri Olimpu, Kladivarju, Ingradu, Partizanu Celje ter seveda Partizanu Gaberje. V kasnejših letih je kot organizirana rekreacija zasedla večino celjskih telovadnic.
Še posebej uspešne so bile v tem športu celjske odbojkašice TVD Partizan Celje, ki so leta 1964 prišle v medrepubliško ligo, dve leti kasneje pa celo v prvo zvezno jugoslovansko ligo. Tam so sicer hitro izpadle, a se ravno tako hitro in uspešno vrnile. Celjska ženska ekipa je bila celo proglašena za najperspektivnejšo odbojkarsko ekipo v državi po mnenju beograjskega časopisa Šport. Žal so se kasneje zaradi kadrovskih in finančnih težav v vodstvu društva igranju v prvi ligi odpovedali. Ob ženski ekipi je po vojni vseskozi delovala tudi moška, ki je najprej pod okriljem podjetja Beton, kasneje pa Partizana Gaberje prav tako igrala v slovenski ligi. Ob tem je imel svojo ekipo tudi Partizan Celje, ki je igral v medobčinski ligi, vendar je nekaj igralcev z večjimi športnimi ambicijami prestopilo k Partizanu Gaberje, ki je igral v močnejši ligi.
Leta 1972 je vse najboljše celjske odbojkašice združil Partizan Gaberje, katerega članice so uspešno nastopale v prvi slovenski ligi vse do leta 1976, ko so svoj prostor, kot večina ekipnih dvoranski športov, našle v novozgrajeni dvorani Golovec.
