Objave v otroških in mladinskih listih do začetka druge svetovne vojne

Bevkove prozne in pesniške prispevke so objavljala tako primorska glasila kot tudi tista, ki so izhajala v Kraljevini Jugoslaviji. To so bili otroški listi Novi rod, Jaselce, Vrtec, Angeljček in Zvonček.

Bevk je imel zelo rad tudi gledališče. Že kot dijak je obiskoval predstave in pisal o njih za časopise, pozneje je tudi sam pisal drame. V šolskem letu 1928/29 sta v Vrtcu izšli njegovi dramski igri z naslovoma Resnica v oči bode: igrica za žive in nežive lutke ter Čudežna skrinjica: igrica v dveh slikah, v šolskem letu 1935/36 pa zgodba v nadaljevanjih za najmlajše z naslovom Medvedek Capljač.

Leta 1929 je v Ljubljani Udruženje jugoslovanskega učiteljstva začelo izdajati glasilo Naš rod. V njem je Bevk objavil več proznih del, prvo je bilo Moja bridka sablja, sledila pa so Pastorka, Bojčnik in psoglavci, Razbojnik in njegov kumče ter druge pripovedi, ki so kasneje izšle v zbirki Čarovnica Čirimbara (1938). Snov za marsikatero povest je pisatelj črpal iz ljudskega izročila. Tako je nastala tudi pripoved Peter Klepec, ki je v Našem rodu v nadaljevanjih izhajala v šolskem letu 1939/40.

Ljudsko izročilo je znal spretno preplesti z zgodovinskimi tematikami ter ga tudi aktualizirati in tako prikazati pereče probleme, s katerimi se je dnevno srečeval slovenski narod. Stiske, boj za preživetje in socialne razmere, ki so jih otroci doživljali v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, so bili ravno tako pogosto jedro Bevkovih del. Pri pisanju teh del se je pogosto opiral na biografske izkušnje. Med taka dela sodijo Tatič, Pesterna, Lukec in njegov škorec in druga.

Lukec in njegov škorec je postal priljubljeno mladinsko branje in po zaslugi revije za mladino Mladinski list (Voice of Youth), ki je izhajala v Chicagu (Illinois) od leta 1922 do 2015, so ga spoznali tudi mladi v ZDA, saj je leta 1931 po delih izhajal v omenjeni reviji.