Zagradec je gručasto naselje (n. v. 264 m), ki je sestavljeno iz dveh naselij: iz Zagradca in Fužine. Kraj, kjer najdemo prve arheološke ostanke iz halštatske dobe, se prvič omenja leta 1251 in se imenuje po gradiču, ki je stal na sosednji Fužini.
Domačini, ki so živeli za njim, se niso ukvarjali s fužinarstvom, ampak s kmetijstvom. Naselje se nahaja na skalni terasi levega brega reke Krke, ki se tu spušča v številnih slapovih. Včasih je bilo na tem področju veliko mlinov, žag in fužin, danes pa obratuje le še elektrarna na vodni pogon (1924) ter Štupnikov mlin, ki je edini delujoči valjčni mlin v zgornjem toku reke Krke.
Na jugu Zagradca se nahaja romarska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja. Prvič se omenja leta 1680, župnijske pravice pa je dobila leta 1875. Sedanjo stavbo so sezidali leta 1797. V cerkvi arhitekturno najbolj izstopa marmornata prižnica, ki je bila prvotno v stiškem samostanu. Nekatere slike so iz 18. stoletja, glavni oltar pa iz druge polovice 19. stoletja. V njeni notranjosti je zelo lepo obnovljen križev pot.
Naselje Fužina se prvič omenja leta 1568; takrat so tukaj že delovale fužine, po katerih je kraj dobil ime.
Krajani Zagradca in okolice so znani po številnih prireditvah, od katerih je najbolj znan Gregorjev sejem. Poleg tega je v Zagradcu veliko kulturnih in športnih dogodkov. Kraj je prepoznaven po naravnih lepotah. Prav tukaj mimo teče reka Krka čez več čudovitih lehnjakovih slapov (na relaciji Zagradec–Šmihel jih je enajst), po čemer je Krka edinstvena v Sloveniji. Čez Zagradec poteka tudi spust s kajaki in kanuji po Krki, ki se odvija čez brzice, slapove in jezove.
Viri:
Dobrodošli v Zagradcu, Turistično društvo Zagradec in Turistično društvo Publius Maximius, 2013.
Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga (Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del), ur. Roman Savnik, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1971.
Zagradec, spletna stran Občine Ivančna Gorica, pridobljeno 17. 1. 2025 s https://www.ivancna-gorica.si/objava/530279.
