Rezultat nogometne tekme med moštvoma Ilirije in mariborskega Rapida, s katero se je 19. marca 1921 ob ogromni udeležbi občinstva odprla nogometna sezona, je bil 8:0 v korist »Ilirije«.
Tekma se je v nedeljo, 20. marca, ob 15.30 ponovila. Vstopnina je za sedeže prve vrste znašala 5 dinarjev, za drugo vrsto 3 dinarje, za stojišča 2 dinarja, članske in dijaške vstopnice pa so na podlagi legitimacij stale po 1 dinar. Z ozirom na žalno manifestacijo, ki je potekala zaradi tržaške proslave italijanske aneksije jugoslovanskega ozemlja (napovedana za naslednji dan, 21. marca) so del dobička od nedeljskih tekem namenili v korist Jugoslovanske matice.
Občinstvo k ponovni (revanžni) tekmi ni imelo dostopa, zato so jo nogometaši odigrali ob praznih tribunah. Tako so v klubu odločili zaradi prenapetega nastopa neodgovornih vročekrvnežev, ki so grozili z demonstracijami, če se bo tekma izpeljala po programu. Ker bi demonstracije lahko škodovale celotnemu vtisu žalnih manifestacij, je Ilirija javno tekmo odpovedala. Nastop demonstrantov ob športni tekmi, za katero bi del dobička, prebitek, šel v korist Jugoslovanske matice, gotovo ni bil umesten in so ga ljudje obsojali. V časopisju so pripomnili, da bi Društvo dobrovoljcev storilo koristno stvar, če bi poskrbelo, da se take samovoljne akcije posameznikov v bodoče ne bi dogajale. Posledica nastopa demonstrantov je bila, da sta bili Jugoslovanska matica in Športni klub Ilirija oškodovana vsak za vsaj 2000 kron.
Kakor je še poročalo časopisje, so okoliščine toliko negativno vplivale na igro, da se ta ni povzpela do lepote in kakovosti tekme prejšnjega dne. Rapid v drugi polovici ni vzdržal tempa: potem, ko mu je sodnik še izključil enega igralca zaradi nediscipline, se je le še branil. Gledalci se niso dali popolnoma odgnati, saj je na drugi strani nizke ograje izven igrišča spremljalo tekmo okrog tisoč petsto gledalcev. Ilirija je Rapid nadigrala kar 13 : 0 (4 : 0).
Športno društvo Rapid iz Maribora
Na kratko zapišimo še nekaj o začetkih mariborsko-nemškega športnega kluba. Konec leta 1918 so se pojavile prve ideje o ustanovitvi novega, osrednjega nogometnega kluba mariborskih Nemcev. Ideja je bila marca leta 1919 izpeljana, saj so Franz Rueß, Emil Sork, Pepe Hwaletz in Rainer Glaser spodbudili organizacijo ustanovitvene skupščine. Franz Rueß je prvi opravljal funkcijo klubskega predsednika in bil najzaslužnejši, da je bil klub takoj po ustanovni skupščini registriran pri lokalnih oblasteh. Prav tako pa je poskrbel, da je bil ob ustanovitvi Jugoslovanske nogometne zveze v Zagrebu leta 1919 Rapid eden prvih klubov, ki so pristopili k novonastali organizaciji.
Franz Rueß je veliko pozornosti namenjal tudi popravljanju skrhanih odnosov med slovenskimi in nemškimi športnimi delavci na Slovenskem, ki so nastali ob prvi svetovni vojni. Ruessov naslednik je bil dr. Walter Thalmann.
Zibelka klubskega delovanja se je v začetku nahajala v mariborski industrijski mestni četrti Melje, kjer so si rapidovci, med mariborskimi Nemci znani kot »Rapidler«, uredili nogometno igrišče na nekdanjem vojaškem vadbišču meljske domobranske vojašnice. To je bilo precej majhno igrišče, zato so rapidlerji tam zgolj trenirali, tekme pa so igrali na tezenskem vojaškem vadbišču. Že leta 1919 se je med klubskim vodstvom začela porajati ideja o ponovni ureditvi nekdanjega nogometnega igrišča »Deutscher Sportklub« v Ljudskem vrtu, ki je bilo med prvo svetovno vojno zelenjavni vrt.
Januarja 1920 je novi klubski predsednik dr. Walter Thalmann z mariborskimi mestnimi oblastmi sklenil pogodbo za desetletni najem igrišča v Ljudskem vrtu. Po temeljiti preureditvi je bilo igrišče slavnostno odprto 9. maja 1920 s tekmo proti ljubljanskemu Slovanu (SV Rapid: SK Slovan 2:4).
Najprepoznavnejši Rapidovi igralci so v letih 1920 in 1921 bili, če navedemo le nekatera imena: vratar Pepo Goričar, Rudolf Zeichen, Karl Gerlič (Gerlitsch), Ferk, Kohout, Baumgartner, brata Emil in Erich Pernat, Kurzmann, Karl Bischof, Josef Baumgartner, Viktor Kriwetz, Franz Löschnigg, Paul Lederer, Leo Musek, Albin Sajowiz, Johann Schrott, Bogomir Sautitsch, Josef Schubernig, Max Spanner, Viktor Urf, Josef Wogrin, Ferdinand Wratschko, Hermann Wratschko, Hugo Wind in Arist Zunkovic.
(Povzeto po: Mudražija, T.: Pionirska vloga Nemcev pri organiziranem igranju nogometa v Mariboru in mariborsko-nemški nogometni klubi. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 87 = n. v. 52, številka 4, str. 21-37.)
