Grof Wilhelm se je rodil 29. avgusta 1884 v Ljubljani. Njegov oče je bil grof Paul Wurmbrad-Stuppach (1853–1927), mati pa Flora Wurmbrand-Stuppach, rojena Pongratz (1861–1950). Ker je bil oče komornik in nadporočnik v 6. dragonskem polku, se je družina veliko selila. Živeli so na Poljskem (Premysl), Češkem (Ternitz, Klattau, Brno), v Avstriji (Brünn, Staatz) in Ukrajini (Stanislav).
Wilhelm se je šolal v Pragi, kjer je zaključil dva letnika vojaške akademije, v Stanislavu, kjer je dokončal gimnazijo, ter na dunajski univerzi, kjer je dokončal dva letnika študija.
Poleti 1906 je moral s polkom v mesto Enns. Na poti je 22-letni mladenič doživel avtomobilsko nesrečo in pri tem utrpel močan pretres možganov, poškodbe bobničev ter druge težje poškodbe glave. Trajna posledica te nesreče so bili močni glavoboli, ki so se pojavljali predvsem pri ježi in nošenju čelade. Zaradi tega so ga ocenili kot nesposobnega za vojaško službo, lahko pa je opravljal naloge rezervista. Januarja 1907 je bil imenovan za poročnika rezervistov 4. dragonskega polka, vendar je bil na prošnjo svojega očeta premeščen v 5. dragonski polk.
Februarja 1908 se je na Dunaju poročil s svojo sestrično Irmo Pongratz. Decembra 1910 je sodeloval pri ustanovitvi Konjerejske zadruge za noriško plemensko pasmo za Ormož in okolico ter bil izvoljen za prvega načelnika. Namen zadruge je bil dvig konjereje, ureditev rodovniških knjig in pomoč pri nakupu plemenskih kobil.
Julija 1914, ob splošni mobilizaciji oboroženih sil, je bil Wilhelm vpoklican v vojsko z nalogo dostaviti konje v Krems, mesto severno od Dunaja. Oktobra 1914 je bil s 50-člansko odpravo in s stotimi konji poslan v Galicijo. Po predaji konjev naj bi se vrnil v Maribor, a se je na svojo izrecno željo smel pridružiti 15. dragonskemu polku in ostal v Galiciji. Svojemu očetu je ob tej priliki sporočil: »Sram bi me bilo ostati doma, saj se počutim dobro in zdravo, in če lahko grem na lov, potem lahko grem tudi v boj. Ne bom v sramoti ostal doma, medtem ko se drugi bojujejo« (tipkopisi W. Wurmbrand-Stuppacha in njegovih soborcev iz fronte v Galiciji).
Na fronti je opravljal delo izvidnika. V bitki pri Novem Sandeku na Poljskem je bil 15. decembra 1914 smrtno ranjen – v hrbet ga je zadel šrapnel. 18. decembra so ga soborci pokopali v označen grob na pokopališču Babowa pri kraju Grybow. Iz osmrtnice, ki jo je objavila Irma, je razvidno, da se je sveta maša za pokojnika vršila 30. decembra 1914 v ormoški cerkvi, 31. decembra 1914 pa v Škotski cerkvi na Dunaju (Schotenkirche oz. Basilika Unserer lieben Frau zu den Schotten).
Poleti 1915 je Irma poskrbela za izkop in prevoz posmrtnih ostankov svojega moža v Ormož. 18. julija 1915 so ga z vsemi častmi pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Kmalu po koncu vojne je bil, na Irmino pobudo in s prostovoljnimi prispevki občanov, ob cerkvi sv. Jakoba postavljen spomenik žrtvam prve svetovne vojne. Nanj so vklesana imena padlih iz Ormoža in njegove okolice – med njimi je tudi Wilhelmovo ime (Kronika mesta Ormož, str. 48).
