Čitalnice so posebno in zelo pomembno poglavje slovenske kulturne in politične zgodovine. Prve narodno in politično usmerjene čitalnice so nastale že v prvi polovici 19. stoletja med slovenskimi dijaki in študenti, predvsem v Gradcu, v revolucionarnem letu 1848 pa se je ideja razširila tudi v Celovec, Gorico, Trst, Novo mesto in drugod.
Navdušenje »pomladi narodov« je kmalu zamejila cesarska zakonodaja, ki je delovanje čitalnic in sorodnih narodnih društev za približno desetletje prepovedala. Ko se je leta 1860 ustavno življenje ponovno sprostilo, je oživelo tudi društveno dogajanje. Začelo se je obdobje čitalništva, v katerem so čitalnice postale živahna središča branja, razprav, prireditev in narodnega prebujanja.
V tem »drugem valu« je svojo Narodno čitalnico dobilo tudi Celje. V njej so se več desetletij zbirali najdejavnejši celjski Slovenci; nastajale so pobude in dejavnosti, iz katerih so se kasneje razvile samostojne organizacije. Proti koncu 19. stoletja se je to obdobje začelo iztekati. Po velikih političnih spremembah, zlasti po zatonu avstro-ogrske monarhije, so bile potrebne nove oblike delovanja, ki pa so se v marsičem naslanjale na približno 65-letno tradicijo celjske Narodne čitalnice.
Celjska Narodna čitalnica je bila uradno ustanovljena 19. marca 1862 na skupščini, ki se je je udeležilo 47 članov. Izvolili so vodstvo: ravnatelj je postal dr. Štefan Kočevar, njegov pomočnik župnik Davorin Trstenjak, tajnik Ivan Krušič, blagajnik trgovec Franc Kapus, prvi knjižničar pa Gustav Lindner, takrat profesor na celjski gimnaziji.
Čitalniška oblika združevanja se je deloma zgledovala po kazinskih društvih, ki so v evropskih mestih obstajala že prej; tudi v Celju je delovala Kazina, ki je po prekinitvi znova oživela leta 1857. Čitalnica je bila odprta vsakomur, ki je spoštoval pravila, in je v prvih letih štela največ članov (152 prvo leto). Sprva so bili med člani tudi celjski Nemci, odnosi pa so bili v začetku 60. let še razmeroma mirni. Čeprav je bilo društveno življenje večinoma moško, je bilo med člani med letoma 1862 in 1870 tudi devet žensk, pomembnih predvsem pri prireditvah.
Več o čitalnici na povezavi.
