Konec 19. stoletja so v celjski Cinkarni začeli uporabljati električno energijo, sprva le za razsvetljavo. Leta 1886 je tedanji upravitelj Cinkarne, Albert Brunner, iz tovarniških obratov napeljal elektriko v svoje stanovanje v upravni zgradbi. Takrat je v Celju in okolici prvič zasvetila električna žarnica.
Električni tok so sprva pridobivali iz lastne kalorične centrale na parni pogon, pozneje pa z dinamo na dizelski motor. Tak sistem so uporabljali vse do leta 1935, ko se je Cinkarna priključila na javno električno omrežje, ki ga je dobavljala družba Kranjske deželne elektrarne.
Morda niste vedeli …
Brunner se je poročil s komaj 17-letno judovsko lepotico Amalijo Hess, ki se je skupaj s svojimi starši z Dunaja preselila v Celje le nekoliko pred njim. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri. Družina je živela v velikem stanovanju v prvem nadstropju cinkarniške upravne zgradbe v Gaberju št. 14, ki stoji še sedaj.
Albert Brunner je bil mož Amalije, roj. Hess, mlajše hčere uglednega celjskega trgovca Heinricha Hessa. Alfred Nobel pa je imel ljubezensko razmerje s Sofijo Hess, najstarejšo hčerjo istega trgovca in sestro Brunnerjeve žene.
Družina Hess se je po prihodu iz Moravske v Celje naselila v Kvartirni hiši. Prav tja je prišel po svojo nevesto Amalijo tudi Albert Brunner. Oba gospoda, inženirja Nobel in Brunner, sta pozneje pogosto dopisovala ter razpravljala o razvoju nove cinkarne. Nobel je Brunnerja večkrat obiskal v Celju in mu celo ponudil dobro plačano službo v eni svojih tovarn na Švedskem, a jo je Brunner zaradi močne navezanosti na Cinkarno zavrnil. Podjetje je vodil vse do svoje smrti leta 1899.