Muzej revolucije Celje, danes Muzej novejše zgodovine Celje, je bil kot samostojna institucija ustanovljen leta 1963. V začetku se je ukvarjal predvsem z zbiranjem in predstavljanjem gradiva iz obdobja druge svetovne vojne, v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja pa je z načrtnim zbiranjem in raziskovanjem gradiva posegel v obdobje pred in po njej. Z rojstvom nove države leta 1991 in preimenovanjem muzeja so bile v muzeju začrtane nove smernice zbiralne politike, začelo se je zbirati muzejsko gradivo celotnega 20. stoletja, snovale so se nove zbirke. Zbirka Plakati se je kot samostojna zbirka izoblikovala leta 1993.
Prvi plakati so v muzej oziroma prvotno Oddelek za zgodovino narodnoosvobodilnega boja v takratnem Mestnem muzeju Celje začeli prihajati že z njegovo ustanovitvijo leta 1951. Prvi zapisi v takratni inventarni knjigi so bili zabeleženi marca tega leta. Oddelek za zgodovino NOB je pridobil 417 plakatov povezanih s streljanji talcev, ki so jih Nemci izvajali v celjskem in mariborskem zaporu ter po posameznih krajih na Štajerskem in Koroškem.
Sledilo je zbiranje partizanskih in nemških propagandnih plakatov za potrebe posameznih tematskih razstav. Iz prvih let nastanka muzeja so zanimivi tudi plakati, ki so obveščali o posameznih razstavah in so bili napisani ročno.
Med leti 1987 in 1989 se je ob pripravi razstave Razvoj mesta Celja 1945–1980 muzejska politika zbiranja plakatov usmerila na povojno področje.
Tako je postajala zbirka bogatejša s plakati iz sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja, ki so jih muzeju podarjali posamezniki (mirovniški, gledališki in ostali prireditveni plakati) ali upravljalci nekdanjih kinodvoran (filmski plakati), nekateri pa so bili pridobljeni z odkupi.
Z oblikovanjem samostojne zbirke leta 1993 se je začelo načrtno zbiranje plakatov o dogodkih na kulturnem, športnem, političnem in tržnem področju v mestu in širše.
Zbirka Plakati je zaradi lažje preglednosti razdeljena v posamezne sklope:
- propagandni plakati (politični, nemški, partizanski, vojaški, zdravstveni, mirovniški, ekološki),
- prireditveni plakati (razstavni, filmski, gledališki, glasbeni, športni, turistični, izobraževalni),
- komercialni plakati (tržni, promocijski, sejemski).
Danes zbirka obsega 6802 enot, mnogi plakati se hranijo v več izvodih, označeni so s kratico ZP.
