Dobrovoljčevo zgodnje raziskovalno delo je bilo osredotočeno na obdobje Ilirskih provinc. V ospredju njegovega zanimanja je bilo zlasti življenje in delo francoskega pesnika, pisatelja, leksikografa, prirodopisca in urednika Charlesa Nodiera.
Prvi prispevek o Nodieru, Charles Nodier o Ljubljani, je že kot študent objavil leta 1929. Zatem je uredil in z opombami opremil francosko knjigo Nodierjevih besedil, Statistique lllyrienne (1933), ki so izhajali v uradnem glasilu Ilirskih provinc Télégraphe officiel in govorijo o pokrajini, zgodovini, običajih in slovstvu dalmatinskega in slovenskega dela Ilirskih provinc. Leta 1935 je o Nodieru spisal članek v Slovenskem biografskem leksikonu in leta 1937 v Proteusu razpravo Charles Nodier »Ilirski« prirodoslovec.
K tematiki Ilirskih provinc se je vračal tudi po vojni, čeprav se je v tem obdobju že pretežno posvečal proučevanju Ivana Cankarja. Leta 1964 je napisal razpravo Slovenska književnost v dobi Ilirije in odmev francoskih okupacij naših dežel v slovenskem leposlovju.
