Plevna

Začetki gostilne Plevna segajo v drugo polovico 19. stoletja. Vsaj petdeset let pred gostilno je bila tam že kmetija, ki jo je zasnoval Jurij Karlin, parketar iz Karlovca. Gostilna je dobila  svoje ime leta 1877. Takrat je namreč ruska vojska pri kraju Pleven v Bolgariji zaustavila Turke, ki so plenili po Balkanu. Loški župan Gašper Karlin, sin Jurija Karlina,  je od navdušenja nad zmago svojo gostilno poimenoval prav s tem imenom. To je bila furmanska gostilna, ki je stala ob cesti, ki  je povezovala osrednjo Slovenijo in Primorsko. Karavanam vozov je ponujala oskrbo za konje in hrano za voznike. V gostilni je bila tudi pošta.  Gašper je uredil skladišče piva z ledenico. Tega je razvažal po celi občini. Po Gašperjevi smrti je gostilno prevzela žena Ana, za njo leta 1957 sin Gašper ter 1987 vnuk Andrej.

Andrej Karlin: »Kaže povedati, da je bila stavba v tistih časih nekoliko drugačna, kar je videti tudi na sliki. Ob hiši je bila namreč mitnica in prav do ceste je segal precejšen skedenj. Dva skednja za hrambo krme in vozov sta bila tudi na južni strani hiše, eden ob hiši, drugi na mestu, kjer danes stoji Merkur. Nedaleč stran je stal tudi dvojni kozolec, vse za možne postanke vpreg in oskrbo konj.« 

V gostilno je pogosto zahajal slikar Ivan Grohar ter gostje pisatelja Ivana Tavčarja , ki so tam mimo potovali na Visoko.

Andrej Karlin: »Eden od starih stricev je bil župnik v Sorici, kjer je spoznal tudi Ivana Groharja in postal njegov mecen. Prav preko tega poznanstva je bil Grohar večkrat pri nas, in ni bilo redko, da je prespal kar na peči. Pri nas je tudi veliko slikal in po pripovedovanju v naši hiši zapustil več kot 500 svojih slik. Tega žal nismo znali pravočasno ceniti in priznati moram, da smo bratje veliko teh skic, ki smo jih uporabljali kot pobarvanke, uničili. Velik del pa je bil uničen ob rekonstrukciji podstrešja, ko je dal oče podstrešje popraviti. Nekaj slik je le ostalo in ko bomo urejevali nekakšen družinski in hišni muzej, bo Grohar našel svoje mesto tudi tam.«

V gostilni Plevna je vrsto let  pomagala Frančiška Zakotnik (1914-2006), nečakinja gospodarice Ane Karlin.

Spomine na teto Francko nam je posredovala njena nečakinja Angela Oman: »Francka je bila rojena leta 1914 na kmetiji pri Anzelc v Starem Dvoru. Bila je najstarejša hči Frančiške in Janeza Zakotnik, ki sta imela deset otrok. Časi so bili težki in težko je bilo preživeti toliko otrok. Oče je najstarejšo hčer Francko pri petnajstih, šestnajstih letih poslal delat k sestri Ani Karlin, ki se je primožila v Gostilno Plevna. Teta Ana je imela same sinove, zato ji je pomoč nečakinje Francke prišla še kako prav. Teta Francka je stanovala in delala v gostilni Plevna vse do konca druge svetovne vojne. Pomagala je pri strežbi in čiščenju gostilne. V prvem nadstropju je bilo več sob, kjer so stanovala dekleta, ki so bila tam zaposlena. V času med obema vojnama je gostilna imela gospodarsko poslopje, kjer so shranjevali žito in druge pridelke za živino. Poleg gostilne so imeli tudi njive, kjer so pridelali svojo zelenjavo, ki so jo nato uporabili za kuhanje. Plevna je imela lepo urejen vrt in uto, saj so v poletnih mesecih večinoma stregli zunaj. Gostila je bila dobro obiskana in znana daleč naokrog.«

Spomini Gašperja Zakotnika (1934-)

Stričeve spomine je po pripovedovanju zapisala Tina Oman.

»Gašper Zakotnik se je rodil leta 1934 v veliki družini Zakotnik v Starem Dvoru, kjer so imeli kmetijo, ki se ji je po domače reklo pri Anzelc. Spominja se, da je kot otrok ob nedeljah zjutraj ob petih z atom Janezom obiskoval mašo v Kapucinski cerkvi. Nazaj grede so se običajno ustavili pri teti Ani Karlin v gostilni Plevna, kjer so popili čaj. Ata si je občasno privoščil kozarček cvička. Ana Karlin je bila očetova sestra in se je primožila v gostilno Plevna. Kadar so šli k maši v Staro Loko, pa so se na poti domov ustavili na čaju v gostilni pri Gosarju. Otroci so ob največjih praznikih (Vsi Sveti ipd.) dobili priboljšek, žemljico z malo šunke.

Spominja se, da so običajno v Plevni stregli golaž in vampe, kasneje pa tudi ocvrtega piščanca in pozimi svinjsko pečenko. V Plevno je rada zahajala loška gospoda. Obiskovalci so največkrat pili čaj, vino in pivo. Piva pa nisi dobil v vseh gostilnah, saj so ga stregli le tam, kjer so gostilne imele tudi ledenico, saj so v njih pivo shranjevali. Spominja se, da sta bili med njimi gostilna Plevna in gostilna Pri Jošk na Trati. Pred gostilno Plevna je bil privez za konje in tam so se radi ustavljali furmani, ki so prevažali svojo robo.

Gostilna pri Jošk in gostilna pri Anzelc na Trati sta imeli tehtnico (vago). Ta je bila zelo pomembna za furmane, saj so tehtali svoje vozove. Na Trati je bila železnica in tudi njihov ata je na vagone večkrat odpeljal domače pridelke (zelje, …) in druge vrste blaga (sode z žeblji, les …). Ko je pripeljal voz na Trato, se je ustavil v gostilni pri Anzelc, ki jo je po drugi svetovni vojni vodil njegov brat Peter Zakotnik. Tam so stehtali poln voz. Sledilo je raztovarjanje robe v vagone, nato pa je ata ponovno peljal voz na vago in tako so vedeli, koliko blaga je oddal. Kadar se je ata zadržal pri bratu v gostilni in je bil njegov konj z vozem bolj na rahlo privezan, ali pa ga je kdo odvezal, se je konj kar sam vrnil domov na kmetijo. Obe omenjeni gostilni sta imeli tudi tujske sobe, ki so jih oddajali, in eno večjo sobo, ki so ji rekli salon, kjer se je dalo plesati. To so običajno uporabljale le večje, zaključene družbe. Njegov stric Peter je v gostilni imel tudi kočijo, ki jo je dajal v najem svojim gostom, če so se želeli peljati po okolici Škofje Loke. Gostilna Pri Jošk je imela vrt in balinišče, kjer so moški radi balinali.«

Plevna je skozi leta postala eminentna gostilna, v katero so radi zahajali pomembni ljudje iz različnih področij družbenega življenja: direktorji, zdravniki, politiki, športniki, idr.

Andrej Karlin je že v prvi polovici sedemdesetih let imel idejo, da bi ob gostilni odprt disko klub, a mu te ideje ni uspelo uresničiti. Ob pomoči arhitekta Matjaža Krajnika je kasneje začel snovati idejo za obnovo stare Plevne. Nastal je načrt, ki predvideva gostinsko ponudbo v kleti in pritličju ter turistične sobe v nadstropju in mansardi.

Gostilna danes ne obratuje več, gostinsko tradicijo pa Karlinovi nadaljujejo v gostilni Kašča na Spodnjem trgu.