Laschan je bil od 1871 do 1882 ljubljanski občinski svetnik, med 1878 in 1883 predstavnik veleposestva v kranjskem deželnem zboru, kjer je bil član finančnega in peticijskega odseka. 2. junija 1874 je bil slovesno nameščen na položaj ljubljanskega župana, s te funkcije pa je odstopil 29. 4. 1882.
Med Laschanovim načelovanjem Ljubljani:
– je bila leta 1875 zgrajena II. deška šola na Grabnu (Zoisova cesta), kjer sedaj domuje Fakulteta za arhitekturo. Načrte za poslopje sta izdelala F. Witschel in Adolf Wagner.
– so septembra 1876 v šentpetrskem predmestju odprli novo hiralnico sv. Jožefa (St. Josefs Spital in Laibach). Nahajala se je na Vidovdanski cesti.
– so marca leta 1876 na Bregu ob Ljubljanici uredili kostanjev drevored, ki je sprehajalce zaščitil pred hudo vročino, s katero so se bili predtem spopadali. Drevorede so pozneje uredili tudi na Krakovskem nasipu in Prulah, na Opekarski cesti in na različnih predelih Tivolija.
– so istega leta (1876) na magistratu odločali o novih imenih ljubljanskih ulic. Slovenski narod je poročal, da bodo nekatere ulice imenovane po Trubarju, Bohoriču in Vodniku, ostala je uličica Pod Trančo, napovedovali pa so poimenovanja ulic in cest po Auerspergu, cesarju Francu Jožefu, cesarici Mariji Tereziji, cesarju Jožefu II ter v spomin slavnim sinovom Kranjske.
– so 3. januarja 1881 uradno odprli Kranjsko deželno blaznico Studenec, prvo bolnišnico za duševne bolezni na Slovenskem. Naslednje leto so dogradili še 2 stavbi. Pobudo za izgradnjo blaznice je dal dr. Karol Bleiweis, vitez Trsteniški, ki je leta 1875 napisal znameniti referat »Blaznice (norišnice) kakršne morajo biti in kaj je njih namen«. Deželni zbor je kupil Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju, ki je bilo nekdaj živalski vrt knezov Turjaških (Auerspergov).
– so leta 1878 zaradi dolgoletnih želja in sanitarnih potreb prebivalstva začeli prenavljati kopališče Kolezija. Kolezija je najstarejše urejeno mestno kopališče v Ljubljani. Prvo kopališče je bilo že leta 1853 na desnem bregu Gradaščice, kjer je bil tudi prvi mlin. Tako je bilo vse do leta 1878, ko je lastnica postala mestna občina. Takrat so se občinarji odločili, da kopališče prenovijo in obstoječe kopališče na nasprotnem bregu Gradaščice povežejo z objekti kolezijskega mlina. Na prenovljenem kopališču so se meščani tako kopali od leta 1879.
– so 10. decembra 1878 v Spodnjih Poljanah odprli dekliško sirotišnico s sredstvi umrle baronice Lichtenturnove.
– je občina leta 1880 poskrbela za ribnik ob robu Tivolija, kateremu so Ljubljančani pravili bajer. Občina ga je tega leta izročila v upravljanje Nemškemu drsalnemu društvu z dovoljenjem, da postavi ob njem paviljone za drsalce in gledalce. Na ribniku so pozimi drsali, poleti pa čolnarili. Društvo ni poskrbelo za slovenske napise pri društvenih objavah, zato je leta 1906 mesto društvu bajer odvzelo in odtlej samo upravljalo z njim ter dalo postaviti čolnarno.
– so novembra leta 1881 odprli novo mestno klavnico, ki je tedaj veljala za najmodernejšo. Ogledali so si jo celo veljaki iz Bavarske in jo zgradili po tem modelu. O odprtju nove klavnice na Klavniški ulici (pozneje Mesarski) so obširno poročali vsi tedanji časopisi.
– se je občinsko premoženje precej povečalo;
– so reformirali administracijo na magistratu; župan je moral do leta 1881 sam poskrbeti za večino dela, ki ga sicer opravijo koncipisti (nižji konceptni uradniki oziroma pravno izobraženi uradniki v upravni enoti). Šele od 1881 je bilo zasedeno mesto občinskega tajnika, potem pa še drugih uradnih položajev.
– je Laschan vodil mestni šolski svet.
– so v njegovem mandatu zagotovili prostore in finančna sredstva za realko na Vegovi ulici v Ljubljani.
– so bile med leti 1874 in 1882 predelane in obnovljene skoraj vse zgradbe na območju barja, vodne prepuste v Tivoliju pa so zgradili iz kamna. Na obrežjih Ljubljanice in Gradaščice so bila izvedena regulacijska dela, napravili so dovozne rampe in drugo potrebno infrastrukturo.
– so nadaljevali s kopanjem prekopov na Iški in očistili potok Iška. Rekonstruirali so obstoječe in postavili nove jezove na območju Golovca. Že prej so na novo postavili most v Štepanji vasi, dva mostova čez Gradaščico zraven trnovske cerkve, prav tako most čez Mali graben; rekonstruirali so Hradeckega most, most ob vojašnici in Mesarski most.
(Vir: Der Gemeinderath der Landeshauptstadt Laibach …, 1882)
