Kulturni dan v Knjižnici Komen je zasnovan kot celostna učna izkušnja, ki povezuje bralno kulturo, informacijsko pismenost, socialno učenje, kulturno vzgojo ter občutek pripadnosti lokalni skupnosti.
Projekt partnerskega sodelovanja med obema ustanovama poteka od leta 2016. V okviru dnevov dejavnosti, ki so za učence zakonsko predpisani, 2. razred OŠ Komen in POŠ Štanjel enega od kulturnih dni preživita v Knjižnici Komen.
Na kulturnem dnevu je knjižnica učencem predstavljena kot prostor znanja, ustvarjalnosti, varnosti in medosebnega srečevanja, kjer se ne srečujejo le s knjigami, temveč tudi z vrednotami skupnosti, sodelovanja in kulturnega življenja. Program tako presega zgolj obisk knjižnice in postaja del procesa oblikovanja bralne, kulturne in socialne identitete otrok.
Na začetku dneva učenci v šoli prevzamejo malico in se peš odpravijo proti knjižnici. Kratek sprehod, dolg približno 600 metrov, ima pomembno vzgojno-izobraževalno funkcijo, saj spodbuja gibanje in zdrav življenjski slog, krepi občutek odgovorne hoje v prometu, razvija orientacijo v domačem kraju ter predstavlja dragoceno obliko skritega učenja o skupinskem vedenju, varnem gibanju in samostojnosti. Pri dejavnostih se učenci srečajo tudi z vrstniki iz podružnične šole, kar jim omogoča izkušnjo širšega socialnega okolja. Postopoma razvijajo občutek pripadnosti večji skupini, sprejemajo različne značaje in socialne vloge ter pridobivajo izkušnje vključevanja v širši šolski kolektiv. Takšno okolje zanje predstavlja pomembno pripravo na poznejši prehod v matično šolo in delo v večjih razrednih skupnostih.
Knjižnica je na dan dejavnosti zaprta za zunanje obiskovalce, zato so vsi prostori namenjeni izključno učencem. To ustvari občutek varnosti, umirjenosti in spoštljive učne atmosfere, v kateri se učenci počutijo dobrodošle, sprejete in pomembne. Razdeljeni so v skupine s pomočjo barvnih kart. Nekateri ob tem sprva doživijo nelagodje, vendar je prav vstop v novo socialno situacijo pomembna razvojna izkušnja, saj spodbuja prilagajanje, socialno zrelost, odgovornost za skupinsko delo in krepitev samozaupanja v novih okoliščinah.
Kulturni dan se začne z uvodno predstavitvijo knjižnice, ki jo vodi knjižničarka. Predstavitev je podprta s projekcijo in prilagojena starosti učencev, vendar hkrati zastavljena dovolj široko, da knjižnico predstavi kot pomemben kulturni in družbeni prostor. Učenci spoznajo razvoj knjige in knjižnic skozi čas ter razliko med šolsko in splošno knjižnico. Predstavljena jim je mreža Kosovelove knjižnice Sežana z njenimi enotami, vloga knjižnice v lokalni skupnosti, način izposoje, delovanje knjižničnega sistema ter postopek vpisa. Pri tem spoznajo, da knjižnica ni le prostor izposoje knjig, temveč javna kulturna ustanova, ki zagotavlja enak dostop do znanja in informacij, podpira izobraževanje otrok in odraslih ter hkrati predstavlja prostor za branje, raziskovanje, druženje in ustvarjanje.
Poseben poudarek je namenjen dejstvu, da so splošne knjižnice vključene v mrežo Varnih točk. Učenci izvejo, da se lahko v knjižnico zatečejo, kadar se počutijo ogrožene, ko se znajdejo v stiski ali nepričakovani situaciji ali kadar potrebujejo pomoč odrasle osebe. Na ta način knjižnico spoznajo kot zaupanja vreden, varen in podporen prostor v svojem okolju. Uvodni del ima zato močan psihosocialni pomen: učenci se v novem prostoru počutijo varne, razvijajo odgovoren odnos do javnega prostora, krepijo spoštovanje kulturnih ustanov in pridobivajo samozavest v stikih z odraslimi zunaj šolskega okolja.
Sledi niz delavnic, zasnovanih tako, da se učenci učijo skozi izkušnjo, igro, raziskovanje, socialno sodelovanje in skupno reševanje nalog.
Izberi svojo slikanico: Prva delavnica je namenjena izboru slikanice in sestavljanju zgodbe iz besed. Učenci med slikanicami poiščejo knjigo, katere naslov se začne na prvo črko njihovega imena in je zapisan z velikimi tiskanimi črkami. Pri tem spoznavajo razporeditev gradiva, sistem oznak, orientacijo na mladinskem oddelku in kulturo ravnanja s knjižnim gradivom. Sledi listanje knjig, opazovanje ilustracij in pogovor o zgodbi, nato pa vsak učenec izbere tri besede iz svoje slikanice. Iz vseh izbranih besed skupaj oblikujejo novo zgodbo, ki je pogosto humorna, ustvarjalna in domiselna. Dejavnost krepi bralno samozavest, spodbuja ustvarjalno izražanje in vključuje bralno šibkejše učence, saj je obseg naloge zanje prilagojen in podprt. Učni cilji delavnice so usmerjeni v razumevanje knjižnega sistema, razvoj bralne in jezikovne zmožnosti ter učenje sodelovanja in sprejemanja razlik.
Rebusi: Druga delavnica je namenjena reševanju rebusov, katerih rešitve predstavljajo naslove pravljic iz prvega razreda. Učenci povezujejo slikovne namige z jezikovnim pomenom, oblikujejo besede in zapisujejo celotne naslove. Naloga od njih zahteva logično in simbolno mišljenje, vztrajnost in natančnost pri zapisu. Učenci pri tem ne razvijajo le miselnih strategij, temveč tudi občutek postopnosti, samodiscipline in odgovornosti do lastnega dela. Učni cilji delavnice se nanašajo na razvoj logičnega mišljenja, povezovanje vizualnih in jezikovnih informacij ter vztrajnost pri miselnem delu.
Orientacija: Tretja delavnica temelji na tlorisu knjižnice, po katerem učenci sledijo pripovedi knjižničarkinega delovnega dne. Označujejo posamezne prostore, spoznavajo njihovo funkcijo in razumejo organizacijo knjižnične dejavnosti. Naloga razvija prostorsko predstavo, občutek orientacije in zavedanje, da knjižnica deluje kot urejen, premišljen in medsebojno povezan sistem. Ob tem učenci krepijo spoštovanje do dela zaposlenih in odgovoren odnos do skupnega prostora. Učni cilji so usmerjeni v razumevanje delovanja javne ustanove, prostorsko orientacijo in družbeno odgovorno vedenje.
Pomagaj škratu Dobrošinu: V delavnici Pomagaj Bralnemu palčku učenci v skupinah iz razporejenih besed sestavljajo naslove pravljic. Delo poteka izrazito sodelovalno: učenci se dogovarjajo, si razdelijo naloge, preverjajo predloge in skupaj iščejo najboljše rešitve. Pri tem razvijajo komunikacijske veščine, medsebojno podporo in občutek pripadnosti skupini. Učni cilji delavnice so usmerjeni v razvrščanje besed v smiselno zaporedje, razvoj miselnih strategij primerjanja in izločanja ter v razumevanje pomena skupinske odgovornosti.
Delavnica Ugani ilustracijo temelji na postopnem razkrivanju delov ilustracij iz knjig, ki so jih učenci že brali. Učenci prepoznavajo vizualne elemente, povezujejo ilustracijo s spominom na besedilo, razmišljajo o kontekstu in utemeljujejo svoje odgovore. Tekmovalni element povečuje motivacijo, hkrati pa predstavlja dragoceno priložnost za učenje samoregulacije, sprejemanja različnih izidov in spoštljive komunikacije med vrstniki. Učni cilji so usmerjeni v razvoj vizualnega spomina, argumentiranega odgovarjanja ter čustvene samokontrole v tekmovalnih situacijah.
Poslušajmo: V delavnici knjižničarka prebere odlomek pravljice, pri katerem namerno izpusti ključne podatke, ki bi omogočali takojšnje prepoznavanje zgodbe. Učenci se urijo v aktivnem poslušanju, zbranosti, sklepanju in iskanju skritih informacij. Naloga spodbuja potrpežljivost, notranjo motivacijo in sposobnost pozornega zaznavanja besedila. Učni cilji delavnice se nanašajo na razvoj slušnega razumevanja, sklepanja na podlagi konteksta ter vztrajanja pri zahtevnejši miselni nalogi.
Lov na zaklad: Zaključek kulturnega dne predstavlja skupinski lov na zaklad, zasnovan tako, da je cilj dosegljiv le, če med seboj sodelujejo vse skupine. Učenci dopolnjujejo naloge drug drugega, se usklajujejo in spoznajo, da je uspeh mogoč le v sodelovanju. Zaklad ima predvsem simbolno vrednost, poudarek pa je na doživetju skupinske povezanosti, solidarnosti, občutku samoučinkovitosti in ponosa ob doseženem skupnem rezultatu.
Kulturni dan v Knjižnici Komen tako presega okvir enkratnega dogodka. Deluje kot preplet bralne, socialne, kulturne in osebnostne vzgoje ter otrokom omogoča izkušnjo, v kateri knjižnica postane prostor varnosti, znanja, ustvarjalnosti in skupnosti.
Evalvacija delavnic
Kulturni dan v Knjižnici Komen se je izkazal kot zelo uspešna in celostno zasnovana učna izkušnja. Učenci so dejavnosti večinoma doživljali z visoko stopnjo motivacije, radovednosti in pripravljenosti za sodelovanje. Sprememba učnega okolja ter občutek posebnega dne sta pomembno prispevala k večji notranji motivaciji in zbranosti. Čeprav je bilo ob začetni razporeditvi v skupine zaznati nekaj negotovosti, so se učenci hitro prilagodili, ob podpori odraslih pa razvili socialno odprtost in sodelovalnost, kar se je kazalo tudi v zadovoljstvu med delom. Predstavitev knjižnice je poglobila razumevanje njene vloge kot javnega prostora in okrepila občutek varnosti, delavnice pa so omogočile krepitev samozavesti pri bralno šibkejših učencih, vztrajnost pri miselno zahtevnejših nalogah, razvoj prostorske orientacije in razumevanje poklicnih vlog. Posamezne dejavnosti so sprožile tudi več čustvene odzivnosti in tekmovalnosti, kar je v nekaterih primerih zahtevalo umirjene intervencije odraslih ter dodatno poudarjanje pomena sodelovanja. Visoka stopnja zbranosti, tudi pri poslušalnih nalogah brez vizualnih dražljajev, potrjuje, da drugačno okolje in avtentičen način dela pozitivno vplivata na pozornost, vztrajnost in kakovost učenja ter pomembno prispevata k razvoju socialnih in učnih kompetenc učencev.
Na podlagi celotne evalvacije lahko zaključimo, da kulturni dan v Knjižnici Komen za učence 2. razredov uspešno dosega zastavljene učne in vzgojno-socialne cilje. Učenci razvijajo bralno, informacijsko, socialno in kulturno pismenost, obenem pa knjižnico doživljajo kot varen, dostopen, prijazen in pomemben prostor lokalne skupnosti. Dodana vrednost programa se kaže v razvijanju medosebnih odnosov, krepitvi bralne motivacije in v oblikovanju pozitivnega odnosa do knjige ter javnih kulturnih ustanov. Hkrati pa se pri posameznikih zazna tudi izzive pretirane tekmovalnosti, ki ostajajo pomembno področje nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega dela.
