Do množičnega preseljevanja Slovencev v Argentino je prišlo v obdobju med obema vojnama, predvsem iz slovenskega Primorja, ki je po Rapalski razmejitvi pripadlo Italiji.
Drugi obsežnejši val slovenskega preseljevanja sega v prva leta po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi ekonomskih vzrokov.
“Začetki so bili težki. Izseljenci iz Tomačevice so uspešno in s trdim delom nadaljevali svoje poklicne poti kot peki, zidarji in kovači, ženske so delale kot hišne pomočnice. Večina od njih je bila v najemniških stanovanjih, velikokrat tudi po več oseb v sobah. Sorodniki, prijatelji in rojstna vas so bili daleč, ampak spomini so bili vedno v njihovih srcih. Fotografija iz Argentine je v Tomačevico prinesla vesel družinski prizor, veselo novico in sporočilo, da so vsi v redu.” (Spomini, 2023, str. 129)
“Slovenski izseljenci v Argentini so imeli svoje društvo, imenovano Slovensko Društvo. Predsednik društva je bil za dobrih osemnajst let mož Pavle Gec, Darko Uršič iz Ivanjega Grada. Sestanke so imeli vsako sredo, društvo je bilo zelo aktivno. Prirejali so veselice, se pogosto družili, tudi slovenski ansambli so jih obiskali in nastopali.” (Spomini, 2023, str. 133)
“Čeprav se je življenje v Argentini počasi začelo izboljševati, sta bila domotožje in želja po vrnitvi večja. Leta 1948 se je Franc Petelin z družino na ladji Partizanka vrnil domov, v domači kraj.” (Spomini, 2023, str. 131)
