V Tomačevici so bile vsaj tri gostilne. V gostilnah so se domačini družili, igrali briškolo, pili vino. Bil je prostor, kjer se je praznovalo pust, poroke ali druge obletnice.
Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, ki je povezovala središče cesarstva z glavnim pristaniščem (Trstom), je promet furmanov po velikih cestah postopno začel propadati. Kljub temu so še ostale gostilne ob manjših prometnih cestah, ki so gostile popotnike.
Po naših podatkih in po spominu domačinov so bile v Tomačevici vsaj tri gostilne: Gostilna Ošterija Petelin, Gostilna pr’ Gučevih in Gostilna pri dobri kapljci pr’ Švarovih. Kakšen kmet je v vasi imel včasih osmico, kjer se je lahko prodajalo vino.
Gostilna Ošterija Petelin se je nahajala ob glavni cesti med Štanjelom in Komnom, nasproti vaškega kala.
“V času mojega očeta in nonota so furmani vozili les iz notrajnosti in se ustavili v naši gostilni, kjer so se odžejali in okrepčali, živali so se napojile v bližnjem kalu. Nato so nadaljevali vožnjo proti Trstu. Zraven gostilne je bila še trgovina in tabakarna.” (Pripovedoval je Zvonko Petelin, roj. 1953, Tomačevica.)
Gostilne so služile kot prve trgovine v vasi. Lastniki so pekli in prodajali kruh, ponujali so lastno vino in tobak. Okoli leta 1908 je bila zraven gostilne Petelin tudi trtnica, kjer so imeli (in verjetno cepili) sadike vinskih trt Montikola (črna sorta) in Riparija (bela sorta). (Spomini, 2023, str. 215)
Gostilna Pr’ Gučevih je bila odprta leta 1925 in je delovala do leta 1947. Gostilno je odprl Franc Kukanja Gučev. Sin Franc Kukanja je kasneje svojemu očetu Jožefu veliko pomagal pri gostilniških poslih. Skupaj sta po vaseh kupovala vino in skrbela za njegovo kakovost. V gostilni so pekli kruh in prodajali tobak. Med drugo svetovno vojno je bila gostilna zaprta, ker je bila vas požgana in lastniki odpeljani v Nemčijo. Gostilna je bila v vasi prostor za druženje. Po drugi svetovni vojni so popravili škodo na domačiji in obnovili gostilno, ki je delovala še dve do tri leta. (Spomini, 2023, str. 216)
Gostilna Pri dobri kapljici (Pr’ Švarovih) je bila odprta od leta 1953 do leta 1967. V gostilni se je vsako leto praznoval pust.
Z leti je postala gostilna prostor, kjer so vaščani imeli sestanke, se družili in zabavali. Organizirali so kulturne prireditve, peli, igrali, vrgli eno briškolo in skupaj spili kozarec vina. Bila je družabni vaški prostor, kjer so praznovali pust, poroke ali druge obletnice.
“Otroci smo morali zmeraj pomagati. Pasli smo živali in se skupaj igrali. Morali smo tudi pobirati fižol in ga čistiti, da smo si lahko zaslužili Cockto pr’ Švarovih.” (Po pripovedi Zvonka Preglja, roj. 1952, Renče.)
