Visokogorski svet je človek začel odkrivati in osvajati zelo pozno glede na svoj in njihov obstoj. Gore so bile dolgo neizkoriščen, nedostopen svet, v katerem so svoja domovanja pogosto imela božanstva (Olimp v Grčiji, Triglav v Sloveniji, številne himalajske gore).
Gore so zgodaj privabljale lovce, zeliščarje in veliko pozneje postale prostor preizkušanja lastnih mej pri vzponu na njih. V Evropi je bil šele v 14. stoletju izveden prvi pristop na goro iz lastnega užitka in veselja, ne pa zaradi lova divjih živali ali nabiranja zdravilnih zelišč. Opravil in opisal ga je pesnik Francesco Petrarka, leta 1336 se je povzpel na Mont Ventoux (1912 m).
V 18. stoletju so bili prvi vzponi na gore zaradi znanstvenih vzgibov (Michael Gabriel Paccard, Horace Benedict de Saussure …). Šele v drugi polovici 19. stoletja govorimo o vzponih na gore zaradi osvajanja visokih vrhov. Najvišja evropska gora Mont Blanc (4808 m) je bila osvojena 8. avgusta 1786. Prva sta se nanjo povzpela Francoza, domačina Jacques Balman in Michel Paccard, in sicer na pobudo Horacea Benedicta de Saussura.
Konec 19. stoletja (od leta 1850 naprej) se je začelo množično osvajanje gorskih sten in pravo tekmovanje med alpinisti iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, Francije in tudi Anglije. Vrhovi so »padali« kot za stavo in takrat se je začela prebujati slovenska narodna zavest v smislu, da je treba slovenske gore ohraniti slovenske.
Dolgo obdobje so ostajali »trn v peti« trije najzahtevnejši vzponi v Alpah po njihovih severnih stenah. Vendar so bili tudi ti izzivi premagani, saj so smeri do leta 1940 preplezali. Poznane so pod imenom »trije zadnji problemi Alp«. To so severna stena Matterhorna (4478 m), severna stena Eigerja (3967 m) in severna stena Grandes Jorassesa (4208 m).
V naslednjih letih so bile preplezane še večkrat. Koroški alpinisti pa so jih preplezali tako v letnih kot zimskih razmerah.
V stene Eigerja so se Korošci podali še večkrat. Plezali so smeri v severovzhodni steni. Edo Drofelnik in Rajko Robnik iz AO Črna sta plezala Poljsko smer že leta 1975 (30. 7. in 1. 8.).
Le tri leta kasneje pa sta Milan Kolar (AO Mežica) in Janez Sešel plezala Lauperjevo smer (13. in 14. 7. 1978).
ALI VEŠ, DA … je bil DRAGO ZAGORC (AO Ravne, od leta 1969 AO Slovenj Gradec) že leta 1961 na Alpiniadi v Bolgariji na srečanju evropskih alpinistov?
