skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

"Zadnja straža" italijanska vojaška razglednica, Ilirska Bistrica,1941

Pri Lujkotovih pri Novem svetu, v družini Ladota Žnideršiča, je bilo vedno zelo živahno. Na majhnem parkirnem prostoru pred vhodom v hišo so se ustavljali vprežni vozovi iz bližnje in daljne okolice, vozniki so radi posedali v domači gostilni in se razgovorili o dnevnem poslu. Vojni čas je prinašal vedno nove novice. Promet se je kasneje še povečal, ko so ob robu ceste postavili še bencinsko črpalko, s steklenima valjema, ki sta držala po 5 litrov. Polnitev valjev je potekala ročno s posebno nihajno kljuko. Ko se je polnil prvi valj, je bencin iz drugega iztekal v vozilo. Nato se je polnil drugi valj. Za nas bistriško mularijo je bilo to izjemno zanimivo. Vozil je bilo malo, tako, da  je 200 l sod bencina trajal tudi dober teden. Zanimiv je bil tudi prevoz bencina. Kovinski sod so pripeljali z vozom ali tovornim avtomobilom. Ročno so sod zvalili na cesto, odvili so čep in že je bencin tekel v odprtino nad vkopanim rezervarjem. Za nas kratkohlačnike je bilo posebno zanimivo, kako so »reševali« bencinske luže, ki so nastale pri pretakanju goriva. Enostavno so vrgli gorečo vžigalico v bencinsko lužo in počakali, da je ogenj požrl nevarno tekočino. Gospodar Lado je včasih dovolil tudi nam mulariji, da smo s kljuko polnili gorivo.

Ob hiši je bila dozidana majhna stavba, (v kateri je danes cvetličarna Roza) v njej je Lujkotova mama, Josipina Žnideršič, prijazna starejša ženica, imenovali so jo »majka«, prodajala cigarete, vžigalice, časopise in razglednice. Po vojni je v tem malem prostoru nastala »državna« trafika in v njej je bila zaposlena tudi moja mama. Tu sva s sestro pomagala mami kolikor sva mogla. Najino največje delo je bilo, da sva enkrat na teden s sposojenim vozičkom šla v Trnovo, v Kettejevo ulico kjer je bilo skladišče tobaka. Prevoz tobaka je bil naporen za naju s sestro pa tudi za mamo, posebej zaradi Brinškovega klanca. Zanimivo je bilo tudi, ko sva s sestro pomagala zavijati v časopisni papir po dve ali tri cigarete. Mnogi kadilci so namreč nabavljali cigarete le v takšni majhni količini pa čeprav so morali prihajati v trafiko po večkrat na dan. Kupna moč je bila očitno tako majhna.

V trafiki, je Lujkotova majka v nekaterih predalih še dolgo hranila razglednice za prodajo, ki so ji ostale iz časa pod Italijo. Motivi na razglednicah so bili namenjeni italijanskim vojakom, ki so italijanskemu kralju služili v bistriških vojašnicah. Čez mnogo let sem med zbiralci naletel na enake razglednice. Z veseljem sem jih nekaj nabavil in shranil v zbirko, tudi v spomin na »Lujkotovo majko«. Vč/692

 

Photo

Vsebina: “Zadnja straža” italijanska vojaška razglednica, Ilirska Bistrica,1941
Privacy Overview

This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2025 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.