Oče Zoran Tratnik je v letu 1961 fotografiral afriškega voditelja, ki se v odprtem vozilu pelje skozi Celje, iz Gregorčičeve ulice na Gledališki trg, in mi žal o tem dogodku ni nikoli kaj več povedal.
Fotografija je zanimiva tudi, ker je bila v tem križišču takrat Petrolova črpalka, smerokaz pa kaže pot proti Zagrebu. Po zastavah sem ugotovil, da je to bil Ahmed Sékou Touré, predsednik Gvineje. Na spletu so tudi fotografije njegovega obiska Ljubljane v istem času ( Ahmed Sékou Touré na obisku v Ljubljani 1961, 8. januar 1961, Ljubljana, vir: Wikimedia Commons).
Letos sem na Brionih med drugim obiskal muzej posvečen Titu in njegovemu bogatemu mednarodnemu delovanju. V današnjem času polarizacije sveta, sovražnosti, vojn in nemoči svetovnih institucij, se mi zdi kontekst takratnega obiska Touréja še posebej zanimiv.
Pred obiskom Slovenije je bil Touréju v Beogradu podeljen “Order of the Yugoslav Great Star”, najvišje jugoslovansko odlikovanje, ki je bilo namenjeno voditeljem držav, ki si prizadevajo za razvoj in krepitev miru ter sodelovanja med državami.
V letu 1961 je to odlikovanje prejelo še 7 voditeljev držav – Pakistana, Gane, Toga, Liberije, Malija, Maroka in Tunizije. Konec leta 1961 pa je bila prva konferenca Gibanja neuvrščenih v Beogradu.
Tito je to odlikovanje uvedel leta 1954. Prvi prejemnik je bil Haile Selassie, vladar Etiopije.
Gibanje neuvrščenih se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in obstoja držav izven blokovske delitve med ZDA in Rusijo. To je bil tudi čas dekolonizacije in nastajanja novih držav v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Ustanovitelji gibanja Tito, Nehru (Indija) in Naser (Egipt) so leta 1956 na Brionih sprejeli deklaracijo načel gibanja neuvrščenih. Tito je bil je bil pri pridobivanju novih držav – članic gibanja še posebej aktiven in tudi odlikovanje “Order of the Yugoslav Great Star” je služilo temu namenu.
Ahmed Sékou Touré je bil politik in revolucionar, ki mu je uspelo osamosvojiti prvo izmed francoskih kolonij v letu 1958. Kasneje ga opredeljujejo kot diktatorja, ki je osvojil vse sedemletne mandate volitev do svoje smrti v letu 1984.
