Fotografija srednjeveške stenske poslikave Transitus sv. Frančiška, ki prikazuje smrt sv. Frančiška Asiškega (ok. 1181/1182–1226) in izvira iz prezbiterija nekdanje minoritske cerkve sv. Frančiška v Kopru, danes urejene v Protokolarno-prireditveno dvorano sv. Frančiška Asiškega.
Latinski izraz transitus pomeni prehod in v frančiškanskem izročilu označuje svetnikov prehod iz zemeljskega v večno življenje. Frančišek je umrl 3. oktobra 1226 pri Porcijunkuli blizu Assisija. Spomin na njegovo smrt je postal pomemben del frančiškanske duhovnosti, hagiografije in srednjeveške likovne umetnosti.
Na koprski freski svetnik leži na mrtvaškem odru, obdan s frančiškanskimi brati, ki se zbirajo ob njegovem telesu. Prizor zaznamujejo izrazi žalovanja, molitvene drže in liturgični elementi. Posebej pomenljiva je podoba redovnika na desni strani kompozicije, ki bere iz odprte liturgične knjige. Ta podrobnost poudarja obredno razsežnost dogodka in povezuje svetnikovo smrt z molitvenim življenjem redovne skupnosti.
Poslikava je najverjetneje nastala v 15. ali na začetku 16. stoletja. Med konservatorsko-restavratorskimi raziskavami so jo odkrili v niši na južni steni prezbiterija, kjer je prekrivala starejšo srednjeveško fresko. Mlajšo poslikavo s Frančiškovim transitusom so sneli, prenesli na nov nosilec in namestili na nasprotno steno prezbiterija. Tako je na prvotnem mestu ponovno postala vidna tudi starejša slikarska plast iz prve polovice 14. stoletja, ki prikazuje Marijo z detetom na prestolu in svetnike.
Odkritje in restavriranje obeh poslikav sta pomembno prispevala k poznavanju srednjeveške umetnostne dediščine nekdanjega frančiškanskega kompleksa. Njuno zgodovino in umetnostnozgodovinski pomen je podrobneje raziskala doc. dr. Sara Turk Marolt.
Freska Frančiškovega transitusa je bila izbrana za osrednjo likovno podobo jubileja ob 800. obletnici svetnikove smrti (1226–2026). Njena reprodukcija je krasila vabilo na kulturno-zgodovinski večer Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes, ki je 6. novembra 2026 potekal prav v nekdanji cerkvi sv. Frančiška, ter naslovnico istoimenske publikacije, ki sta jo uredila Peter Štoka in Tedej Sušelj.
Freska je tako dragoceno materialno pričevanje o srednjeveškem frančiškanstvu in večstoletnem ohranjanju spomina na ustanovitelja reda v Kopru.
