Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška je Knjižnica Koper izdala jubilejno publikacijo Frančiškov Koper, ki sta jo uredila Peter Štoka in Tedej Sušelj. Delo predstavlja pet samostanskih skupnosti, umetnostno dediščino in dragocene knjige.
Ob kulturno-zgodovinskem večeru Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes, ki je 6. novembra 2026 potekal v nekdanji cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Kopru, je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper izdala istoimensko jubilejno publikacijo, posvečeno 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega (1226–2026).
Publikacija je izšla kot osmi zvezek zbirke Rara iustinopolitana, v kateri knjižnica predstavlja pomembne osebnosti, zgodovinske vire, redke knjige in druge dragocenosti koprske kulturne ter intelektualne dediščine.
Delo sta uredila mag. Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino, in Tedej Sušelj, bibliotekar istega oddelka. Publikacijo je izdala Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper s finančno podporo Mestne občine Koper. Natisnjena je bila v nakladi 100 izvodov pri Luglio Editore v Trstu.
Njen namen je bil na dostopen, a strokovno utemeljen način predstaviti skoraj osemstoletno zgodovino frančiškanskih skupnosti v Kopru ter njihovo umetnostno, kulturno in knjižno zapuščino.
Od samostanskih zidov do zgodovinskega spomina
Publikacija je vsebinsko razdeljena na tri osrednje dele, ki bralca vodijo od zgodovine samostanskih skupnosti prek Frančiškovega duhovnega in umetnostnega izročila do najdragocenejših ohranjenih knjig.
Prvi del, Frančiškove družine v Kopru, predstavlja zgodovino petih redovnih skupnosti, ki so skozi stoletja delovale v mestu: minoritov, klaris, glagoljaških tretjerednikov, observantov in kapucinov.
Poglavja temeljijo na zgodovinskih virih in raziskavah Pavla Naldinija, Zdenke Bonin, Vjekoslava Štefanića, Salvatorja Žitka, Filippa Manare ter drugih poznavalcev koprske redovne zgodovine.
Posebno mesto je namenjeno blaženemu Monaldu Koprskemu, njegovemu pravnemu in teološkemu delu ter raziskovalnim prizadevanjem patra Hijacinta Repiča, ki je pomembno prispeval k obnovi spomina na znamenitega koprskega frančiškana.
Frančišek v besedi, podobi in knjigi
Drugi del publikacije je posvečen Frančiškovi duhovni in kulturni zapuščini, kakor se je skozi stoletja ohranjala v literaturi, umetnosti in knjižnem izročilu.
V njem so objavljeni prispevki štirih raziskovalcev, ki so sodelovali tudi na jubilejnem večeru.
Prof. dr. p. Miran Špelič v prispevku Kako je pel Frančišek? Kako naj pojem jaz? razmišlja o pomenu Hvalnice stvarstva oziroma Sončne pesmi, enega najpomembnejših zgodnjih besedil italijanske književnosti. Publikacija vsebuje tudi njegov slovenski prevod Frančiškove pesmi.
Gregor Pobežin v prispevku o Bonaventurovem Velikem in Malem žitju predstavi zgodovinske okoliščine njunega nastanka, književno obliko in pomen za frančiškansko hagiografsko izročilo. Objavljen je tudi njegov slovenski prevod izbranega odlomka iz predgovora k Velikemu žitju.
Sara Turk Marolt v umetnostnozgodovinski razpravi obravnava srednjeveške stenske poslikave nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru ter njihovo zapleteno zgodovino, od prvih odkritij do ponovnega prepoznavanja izgubljenih umetnin.
Diana Košir pa osvetli knjižno dediščino frančiškanskega samostana sv. Ane in predstavi izbor starejših Frančiškovih življenjepisov, ki so se ohranili v njegovem zgodovinskem knjižnem fondu.
Prispevki so v publikaciji povezani v vsebinsko celoto, ki združuje zgodovinopisje, filologijo, umetnostno zgodovino in raziskovanje knjižne dediščine.
Knjižni zakladi Frančiškovega Kopra
Tretji del publikacije je namenjen najpomembnejšim ohranjenim rokopisom, prvotiskom in drugim dragocenostim iz zgodovinskih frančiškanskih knjižnic.
Med njimi posebej izstopa poznosrednjeveški pergamentni kodeks Frančiškovega Vodila in Oporoke (Regula beatissimi patris Francisci), ki izvira iz nekdanje knjižnice samostana sv. Ane. Rokopis iz 15. stoletja, ki ga danes hrani Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, je pomembno pričevanje o poznosrednjeveški pisarski in knjigoveški kulturi.
Predstavljen je tudi grški kodeks Psalterium cum expositione Zygabeni iz prve polovice 15. stoletja, ki vsebuje komentar psalmov bizantinskega učenjaka Evtimija Zygabenusa. Njegova navzočnost v koprski samostanski knjižnici priča o širini intelektualnih povezav frančiškanskih redovnikov.
Posebno mesto zavzema beneški prvotisk Mammotrectus super Bibliam iz leta 1476, pomemben priročnik za razumevanje Svetega pisma, namenjen predvsem duhovnikom in pridigarjem.
Publikacija predstavlja tudi velike koralne tiske beneškega tiskarja in založnika Luc’Antonia Giunte iz začetka 16. stoletja, med njimi Graduale secundum morem sanctae Romanae Ecclesiae iz leta 1500. Ti dragoceni zvezki pričajo o bogati glasbeni in liturgični kulturi koprskih frančiškanov.
V nadaljevanju je predstavljen izbor redkih knjig iz nekdanje kapucinske knjižnice sv. Marte, ki jih danes hrani koprska knjižnica v posebnem fondu Bibliotheca S. Marthae.
Med dragocenostmi te zbirke izstopajo inkunabule iz zadnjega desetletja 15. stoletja, med njimi Biblia latina cum glossa ordinaria et postillis Nicolai de Lyra iz leta 1495 ter filozofski razpravi Gomeza iz Lizbone in Leonarda Nogarole.
Znameniti frančiškani, povezani s Koprom
Publikacijo dopolnjuje predstavitev pomembnih osebnosti, povezanih s koprskimi frančiškanskimi samostani.
Poleg blaženega Monalda so predstavljeni blaženi Marko iz Aviana, pater Raimondo Benvenuti, pater Hijacint Repič, sveti Leopold Mandić in pater Atanazij Kocijančič.
Njihove življenjske poti razkrivajo različne vidike frančiškanskega delovanja, od teologije in prava do knjižničarstva, zgodovinopisja, pastoralnega dela in skrbi za ohranitev knjižnega gradiva.
Likovna in uredniška zasnova publikacije
Za naslovnico jubilejne publikacije je bila izbrana srednjeveška freska Transitus sv. Frančiška iz nekdanje koprske cerkve sv. Frančiška.
Izbira je neposredno povezana z osrednjim jubilejem, 800. obletnico svetnikove smrti, hkrati pa poudarja pomen ohranjene srednjeveške umetnostne dediščine Kopra.
Publikacijo sklepa reprodukcija slike Benedetta Carpaccia Češčenje Jezusovega imena s sv. Frančiškom in sv. Bernardinom Sienskim ter veduto Kopra iz leta 1541, ki jo hrani cerkev sv. Ane v Kopru.
Slikovno gradivo tako dopolnjuje strokovne prispevke in vzpostavlja povezavo med zgodovinskimi knjižnimi viri ter ohranjenimi umetninami v mestnem prostoru.
Iz knjig v mesto in iz mesta nazaj med knjige
Jubilejna publikacija ni zgolj spominski tisk ob pomembni obletnici. Predstavlja tudi rezultat strokovnega in raziskovalnega dela Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Njena posebna vrednost je v povezovanju zgodovinskih virov, sodobnih znanstvenih raziskav, umetnostne dediščine in konkretnih knjižnih primerkov, ki so se ohranili v koprskih zbirkah.
S podobnimi publikacijami knjižnica nadaljuje prizadevanja za raziskovanje in ponovno vrednotenje kulturne ter intelektualne dediščine mesta, ki je bila zaradi zgodovinskih okoliščin pogosto razpršena med različne ustanove.
Osmi zvezek zbirke Rara iustinopolitana je tako prispevek k celovitejšemu razumevanju frančiškanske zgodovine Kopra in njegovega mesta v širšem evropskem kulturnem prostoru.
Publikacija Frančiškov Koper povezuje osem stoletij samostanskega življenja, umetnosti in učenosti v zgodbo o mestu, katerega kulturno dediščino je mogoče razumeti tudi skozi knjige, ki so jih redovne skupnosti ustvarjale, uporabljale in ohranjale.
