Sora leži ob vznožju Polhograjskih dolomitov, ob cesti iz Medvod proti Škofji Loki. V kraju stoji cerkev svetega Štefana, od koder vodi strma steza na Hom (717 m).
Potok Ločnica v Sori zapusti tesno dolino med hribi in se pod vasjo zlije v reko Soro. Komaj opazen potok se ob večjem deževju v Polhograjcih spremeni v močan hudourniški tok, ki prepogosto opustoši dolino. Živ je spomin na katastrofo 8. 8. 1924, ko je v hudi povodnji Ločnica vzela sedem življenj. Ločnica je poplavila del Sore 22. 20. 2014 in spet 4. 8. 2023. Ob povodnjih imajo težave le štiri hiše tik ob Ločnici, takšna je izkušnja avtorice teh stavkov. A ponavljanje tako težkih izkušenj je za posameznika prenaporno. Po dveh poplavah v devetih letih smo se iz Sore izselili.
Leto 1874 se šteje za začetek osnovne šole v Sori. Bila je enorazrednica, prvo leto je bilo vpisanih sto šestinštirideset otrok. Leta 1905 se je razširila v dvorazrednico, leta 1921 je postala trirazrednica, od leta 1953 so ohranili štiri razrede, nižjo gimnazijo so otroci obiskovali v Preski. Po malem so vlagali v šolsko poslopje, a ga je povozil čas. Leta 1996 so v Sori odprli sodobno podružnično šolo s telovadnico. Danes je podružnična enota OŠ Preska.
V Sori je bila pražupnija. Po Koblarju je prvi pisni vir o Sori datiran 15. 8. 1295, ki omenja župnika Friderika v Sori. To leto se šteje za začetek sorške fare. Bila je last Oglejskih, samostana Vetrinj, cistercijanov v Stični od 1631, od leta 1733 pa last ljubljanske škofije. Prva farna cerkev stala že v 13. stoletju. Mnogokrat je bila prezidana in nazadnje porušena. Leta 1882 so jo nadomestili z novo. Posvečena je sv. Štefanu, njegova slika je Metzingerjeva.
Sorško župnijo sta zaznamovala dva duhovnika. V letu 1784-1785 je bil sorški župnik Valentin Vodnik (1758-1819), vodilni razsvetljenec na Kranjskem. V desetletju med 1908 in 1918 pa Fran Saleški Finžgar (1871-1962), ki je v Sori pustil trajne sledi. V času službovanja v Sori je do kraja razvil svoj literarni slog, tu je napisal zrela dela kot Dekla Ančka, Veriga. Bil je čas prve svetovne vojne, možje so odhajali na fronto. Finžgar pa je delal vse več in več. Poleg duhovniške službe je prevzel delo županovega tajnika, vodil melioracijska dela, pisal vloge in prošnje na vse možne urade, da bi družine brez očetov dobile pomoč.
Kulturno umetniško društvo Oton Župančič Sora ima korenine v času, ko je v Sori služboval Fran Saleški Finžgar. Izobraževalno društvo ustanovljeno leta 1910 je vključevalo tudi kulturne dejavnosti. Zasilni oder za prireditve so imeli v gasilnem domu, leta 1924 kulturni dom, imenovali so ga cerkveni dom, saj je bila cerkev njegova lastnica. Tudi to društvo vključuje več skupin: dramsko sekcijo, ženski pevski zbor, folklorno sekcijo in orgličarje.
Na zahodnem robu vasi ob cesti proti Škofji Loki doživlja svoj meteorni vzpon podjetje Brinox, last družine Berce. Od leta 1983 so se razvili v vodilno globalno podjetje za razvoj farmacevtskih proizvodnih linij. Deluje v štirih državah.
Sore ne moremo zapustiti brez omembe še enega uspešnega družinskega podjetja. To je Hiša kulinarike Jezeršek. V letu 1981 so Jezerški začeli razvijati gostinsko dejavnost, zlasti ketering. Tudi tu je poslovanje že prevzela druga generacija v družini. V letu 2017 so zaprli vrata za širšo javnost. Sedež podjetja je še vedno v Sori, deluje na petih lokacijah.











