V rubriki Utrinki preteklosti ob stoletnici velikih poplav predstavljamo arhivalijo meseca, ki prikazuje odziv ljubljanske oblasti na posledice poplav septembra 1926.
Oklic je eden od mnogih doslej še neobjavljenih arhivskih dokumentov, ki bodo skupaj s široko paleto ohranjenih fotografij predstavljeni na prihajajoči razstavi Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Suho jesen leta 1926 so prekinili močni septembrski nalivi, ki so povzročili silovit porast rek in potokov. V nekaj urah so se številni kraji spremenili v jezera. Med območji, ki so jih poplave najbolj prizadele, so bile gorenjske doline, močno je poplavilo tudi širše ljubljansko zaledje. V Ljubljani so bile pod vodo predvsem mestne četrti Vič, Rožna dolina in Trnovo ter območje ob Malem grabnu. Takratna ureditev vodotokov ni omogočala dovolj učinkovitega odvajanja izjemnih količin vode, zato se je poplavni val razlil tudi po obsežnih predelih Ljubljanskega barja in povzročil veliko materialno škodo. Visoke in deroče vode so na poplavljenih območjih uničevale mostove, poškodovale cestno in železniško infrastrukturo, zalivale stanovanjske in gospodarske objekte ter povzročale škodo na mlinih, žagah, kmetijskih zemljiščih in pridelkih. Obsežne poplave niso povzročile le velikega gospodarskega opustošenja, temveč so terjale tudi človeška življenja.
Po ujmi so številni prebivalci ostali brez domov in sredstev za preživetje. Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Viljem Baltič je zato javnost pozval k pomoči ljudem, ki so jih poplave najbolj prizadele. Pri odpravljanju posledic so pomembno vlogo odigrali občinski organi, gasilska društva, dobrodelne organizacije in številni prostovoljci. Zbiranje denarja in življenjskih potrebščin ter prostovoljno delo so pomembno prispevali k obnovi poplavljenih območij in pomagali prebivalcem pri premagovanju posledic. Lastniki zemljišč ob vodotokih so morali odstraniti vse naplavljene ovire, ki bi lahko vplivale na pretok vode in povzročale ponovne poplave. Določili so tudi posebne nadzorne komisije ter za kršitelje predvideli denarno kazen ali zapor do treh tednov.
O veliki škodi so poročali tudi iz Idrije, vendar v uradnem oklicu ni omenjena, saj je bila po Rapalski pogodbi iz leta 1920 vključena v Kraljevino Italijo. Poplave leta 1926 sodijo med največje naravne nesreče, ki so v obdobju med obema vojnama prizadele prostor nekdanje Kranjske, razdeljene med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevino Italijo. Čeprav je nova državna meja po prvi svetovni vojni razdelila nekdanjo deželo, je Kranjska ohranila svojo prepoznavnost kot zgodovinski in geografski prostor. Na večjem delu njenega nekdanjega ozemlja danes deluje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki s hrambo in varovanjem arhivskega gradiva ohranja spomin na pretekle dogodke ter življenje ljudi v tem prostoru. Med ohranjenim arhivskim gradivom imajo posebno vrednost najstarejši dokumenti in fotografije, saj raziskovalcem omogočajo vpogled v pretekle dogodke ter predstavljajo pomemben vir za zgodovinsko raziskovanje.
