Osrednji – nižinski del Raduš spada med tako imenovano miocensko obdobje, staro okoli 15 milijonov let. Osnovna kamnina je peščenjakov konglomerat. Vendar se tudi tukaj, tako kot drugje, kamnine iz raznih obdobij mešajo med seboj. Kot sem že omenil, je pri Prevalniku tako imenovan stratigrafski stik, kjer so ene nad drugo plasti triasnega dolomita in peščenjaka iz časov miocena. Med njima je več kot 200 milijonov let časovne razlike! Najdemo tudi kamnine iz jurskega obdobja. Proti Kozjemu hrbtu pa stopimo v območje apnenca.
Področje je dokaj bogato z raznimi fosili, ki označujejo pradavno preteklost. Toda POZOR. Mišljenje, da je tukaj, kjer ste sedaj, nekoč bilo morje kjer so živele te pradavne živali, ne drži, kajti celine in s tem tudi naši predeli so se v preteklosti premikali. Tako so naši kraji bili v času triasa, se pravi pred 250 milijoni let, nekje ob ekvatorju. Rekel bi, da nekje v Egiptu ali Siriji. Potem, v obdobju Jure, so naši kraji bili že dokaj bolj severozahodno, v kredi pa že blizu našim krajem. Se pravi, da je naše kraje semkaj potisnila tektonska sila s premiki zemeljskih plošč in da niso od nekdaj tukaj. Zaradi spodrivanja plošč smo pridobili tudi na višini, tako da se je morje umaknilo. Tako so nastale tudi gore in hribovje v naši okolici. Čez milijone let pa bodo kontinenti odpotovali še naprej ter se baje nekoč zopet združili. Kot pravi pregovor, živi bili pa videli.
Različnih fosilov je tukaj precej. Predstavljam vam jih samo nekaj. Še več se jih nahaja v zbirki, ki jo ima avtor, in jo po najavi tudi pokaže.
Na fotografijah nekaj fosilov iz Raduš: