Glavarstvo in knjižnica sta se združila v letu 1982.
V simbiozi sta ustvarila pomembne zgodbe za lokalno skupnost, širila obzorje mnogim bralcem, lokalna skupnost pa je poskrbela, da je objekt obnovljen in kraju v ponos, vendar pa ga je razvijajoča se knjižnična dejavnost ‘prerasla’.
Knjižnici so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – v dobi samoprispevkov – dvakrat obljubili nove namenske prostore (zapisano v programu III. Občinskega samoprispevka). Na sedanji lokaciji naj bi knjižnica počakala na dokončno rešitev prostorske problematike. Žal je ostalo glavarstvo naša zadnja postaja – v njem knjižnica deluje že 43 let.
Tu in zdaj opozarjamo, da je čas za nov začetek, da je čas za gradnjo nove knjižnice.
Uporabljeni viri in literatura
- Domoznanska zbirka Knjižnice Litija
- Arhiv lokalnih glasil (Predilec, Glasilo občanov Občine Litija)
- Domoznanska zbirka Knjižnice Litija
- Arhiv Republike Slovenije SI AS 132 Okrajno glavarstvo Litija
- Zemljiška knjiga v Litiji
- Konjar, Joža. Sto let knjižničarstva v Litiji. Matična knjižnica, 1985.
- Moja knjižnica – zbornik ob 40-letnici matičnosti. Knjižnica Litija, 2007.
- Pivk, Olga. Okrajna glavarstva na Kranjskem. Arhivsko društvo Slovenije, 2016, št. 2.
- Žontar, Jože. Obnovitev okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zgodovinski časopis, 2001.
- Preinfalk, Miha. Auerspergi: po sledeh mogočnega tura. ZRC SAZU Ljubljana, 2005.
- Globočnik, Damir. Zgodovinski časopis, 2018, št. 1-2.
- Kronika 59. Ljubljana, 2011, št. 3.
Internetni viri
- Dlib – Digitalna knjižnica
- Okrajno glavarstvo Radovljica (pred 1814)
Zbiranje in urejanje gradiva: Sonja Perme
Digitalizacija zgodbe: Sonja Perme
Pregled besedila: Andreja Štuhec, direktorica Knjižnice Litija
