Izhajal je iz premožne veleposestniške družine, njegov oče se je ukvarjal tudi s trgovino. Podjetni kot so Vərbiči[1] bili, so v stanovanjski hiši, zgrajeni ob pomembni prometni poti, vodili tudi gostilno. Očitno so znali dobro poskrbeti za furmane in druge popotnike.
Na to kažejo mogočne stavbe, zgrajene za potrebe prevozništva; stanovanjska hiša in hlev na eni strani ceste, na drugi, barjanski pa magacin s kaščo, kovačijo in skladiščem tovora ter kozolec.
Stanovanjsko hišo, zgrajeno leta 1829, so podrli okrog leta 1994, na njenem mesti stoji nova. Magacin (skladišče) in kozolec, ki sta na drugi strani Tržaške ceste, še stojita.
[1] Hišno ime Vərbič je ostalo po prejšnjih gospodarjih, Verbičih. Urša, vdova po Martinu Verbiču (1778-1820), se je leta 1822 poročila z Matijem Petričem (1794–1874), Jakobovim očetom. Okrog leta 1890 so domačijo kupili Lenaršiči iz Bevk.
