Na tretjem večeru v okviru cikla Ljubljana moje mladosti 2025 smo lahko prisluhnili iskrenemu in pronicljivemu pogovoru s priznano scenaristko in režiserko Heleno Koder. Z njo sta se pogovarjali avtorici podkasta Strašno hudi, Maja Čakarić in Klara Škrinjar.
Kodrova se je rodila leta 1937 v Kamniku. Njeno otroštvo je zaznamovala druga svetovna vojna, med katero je za nekaj časa ostala brez mame, ki so jo odpeljali v Begunje, kar se še dobro spominja: “Ta trenutek se spominjam tistega butanja s škornji ob naša vrata, tisti gestapovci, ki so jo prišli aretirat. Spomnim se, da me je je oče enkrat peljal v Radovljico, potem smo šli v Begunje. Zlezli smo na en senik in iz senika gledali dol na dvorišče tistega zapora in sem čakala, da bom videla mamo, ki bo prišla na sprehod. Mama pa tistega dne sploh ni šla na sprehod, saj ni vedela, da bova z očetom prišla. Hlebček kruha, ki sva ga imela zanjo, sva nato vsilila enemu stražarju.”
Po vojni so živeli zelo skromno, vseeno pa so njeni starši zelo poudarjali pomen učenja in izobrazbe: “Starši so bili zelo strogi včasih, ne samo moji. Nenehno pa so nam ponavljali, če kaj, da se moramo učiti. Da je znanje edino, kar nam ne morejo vzeti … Skromnost je bila način življenja. To so bile čisto drugačne razmere, neprimerljivo je z zdajšnjimi časi.”
Mesto Ljubljana ji je postopoma priraslo k srcu – najprej kot kraj obiskov, pozneje pa kot dom. Križevniška ulica, kamor se je po poroki preselila, je bila takrat še daleč od današnje živahnosti. “Ko sem jaz prišla sem, ulica ni bila tlakovana, ampak sta bila ta dva pločnika, na sredi pa je bila zemlja steptana … staro Ljubljano, tisto meščansko Ljubljano po vojni niso obnavljali …, meščanstvo po vojni ni bil zaželen sloj. Ampak jaz sem tisto neobnovljeno Ljubljano zelo rada imela, tudi tiste stare hiše iz katerih je odpadal omet.”
Na vprašanje, kaj bi svetovali današnjim mladim, pa je odgovorila, da z nasveti ni najboljša. “Ampak, mogoče bi jim rekla, naj se včasih malo ustavijo …, ker vsi bomo enkrat prišli do cilja.”
“Vedno si sam s sabo, kamor koli greš, zato je najbolje urediti stvari pri sebi,” je poudarila. Njene besede, prežete z življenjsko modrostjo, so nas spomnile, da se zgodbe ne skrivajo le v oddaljenih krajih – pogosto jih najdemo prav na pragu doma. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete TUKAJ.
Helena Koder je priznana scenaristka, režiserka in avtorica, ki je svojo poklicno pot začela kot napovedovalka, nato pa se posvetila dokumentarnemu filmu. Kodrova je z več kot petdesetimi dokumentarnimi projekti ustvarila edinstvene vpoglede v zgodbe in osebnosti. Leta 2024 je izdala knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži, v katerem prepleta umetnost, spomine in iskanje smisla življenja. Knjiga je prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo.
Njeno biografijo si lahko ogledate tudi na portalu Slovenskih pokrajin.
