Sklepna misel

Z zgodnjo smrtjo Ivana Kuharja – Kuharjevega Anzana (dopolnil je šele 39 let) je nastala velika izguba: kmetija je ostala brez pravega gospodarja, družina brez moža in očeta. Ostala je mati brez sina, ostali so trije bratje. Mi smo izgubili domoljuba; ljubitelja koroške besede, zapisovalca, pisca, ki je svoje delo šele začel.

Vse Kuharjeve »pobe« je povezovala navezanost na domačo zemljo, ki so jo izkazovali tudi z ohranjanjem etnoloških vsebin in slovstvene folklore (ljudskega slovstva). Drug drugega so spodbujali k popisovanju domačijskosti oz. ohranitvi vsega, kar je naše (posebej Avgust preko svojega uredniškega dela v Koroškem fužinarju).

Nekatera njihova besedila oz. odlomke lahko beremo kot dokument nekega časa in prostora; a le Voranc je presegel dokumentarno dimenzijo in prešel v čisto literaturo.

Ustvarjanje Ivana Kuharja – Kuharjevega Anzana globoko korenini v slovstveni folklori, ki je imela v preteklosti v vsakdanjem življenju veliko večji pomen kot danes. Čeprav gre piscu v obeh besedilih v prvi vrsti za to, da ohrani/zapiše čim več naše identitete, to ni njegov edini namen. S svojim pisanjem odkriva plasti duhovne kulture naroda in na določenih mestih na prehodu v literaturo ponuja bogate jezikovne in estetske odtenke.

Vsi Kuharjevi pobi so imeli veliko povedati, bili so taki, da »bi jih najbrž razneslo, če ne bi pisali«.¹³ Taki pa so samo največji med nami.

Literatura in pisni viri

Gorenšek, Rok (1999). Rozalija Kotnik, Podpečka Roza (1915–1999). V: Viharnik, št. 2, str. 25. Gorenšek, Rok (1975). Pusovnikov Anzi. V: Koroški fužinar, št. 4, str. 73–74.

Naznanilo za II. Kmečki tabor (1937). V: Koroški klic, Glasilo Gospodarske zadruge za Mežiško dolino r. z. zo. z. na Prevaljah, letnik I, št. 2, 21. 6. 1937, str. 9. Pridobljeno na https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GMZGDDQP/72822895-126c-496c- 93fc-bd93e3698f79/PDF (20. 7. 2017).

Kokal, Avgust (1984). Moje ovseti. V: Koroški fužinar, št. 1, str. 39–41.

Kotnik, Beno (1963). Kmečka ovset v Mežiški dolini. V: Koroški fužinar, št. 1–3, str. 25–36. Kuhar, Avgust (1956). Smo svatje se zbrali … V: Koroški fužinar, št. 1–3, str. 20.

Kuhar, Ivan (1937). Koroška kmečka ovset iz Mežiške doline: igra v petih dejanjih (vsi hranjeni tipkopisi). Hrani: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Ms Kuhar, Ivan: Koroška.

Kuhar, Ivan (1938). Kose svitle smo sklepali. V: Naš dom, 2. zvezek, str. 107–111.

Hrani: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Signatura: K 1054/1938.

Potočnik, Ana (2001). Koroška kmečka ovset. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani.

Pedagoška fakulteta. Oddelek za razredni pouk.

Snoj, Marko (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sušnik, Tone (2005). Kotlje. Ljubljana: Prešernova družba.

Verdinek, Bojana (2002). Lesene cokle. Folklorne pripovedi Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline.

Ljubljana: ČZP Kmečki glas.

Ustni viri

Elizabeta Antolič, roj. Rožen (Incnova Lizika) v Podgori, 1934; Ravne na Koroškem, Čečovje. Marjan Gorenšek, roj. v Podgori, 1952; Ravne na Koroškem, Brdinje.

Danica Hudrap (vnukinja Ivana Kuharja), roj. v Slovenj Gradcu, 1963; Ravne na Koroškem. Marjan Ivartnik (Pavšerjev Marč), roj. v Slovenj Gradcu, 1964; Ravne na Koroškem, Podgora. Jožica Kačič, roj. Štruc na Selah, 1942; Ravne na Koroškem, Preški vrh.

Beno Kotnik (Lubas), roj. v Mariboru, 1931; Ravne na Koroškem, Podgora. Antonija Grabner, roj. Merkač v Kotljah pri Štalekarju, 1929; Črna na Koroškem.

Filip Merkač (Štalekarjev Lipi), roj. v Kotljah pri Štalekarju, 1933; Ravne na Koroškem, Kotlje. Frančišek Merkač(Štalekarjev Franc), roj. v Kotljah pri Štalekarju, 1924; Ravnena Koroškem, Brdinje. Terezija Pepevnik, roj. Herman v Kotljah, 1928; Ravne na Koroškem, Kotlje.

Pavla Perić, roj. Štruc na Vrheh pri Slovenj Gradcu, 1937; Ravne na Koroškem, Kotlje.

Mojca Petrič (pravnukinja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca), roj. v Slovenj Gradcu, 1976; Šoštanj, Lokovica. Zdenka Petrič, roj. Rakovnik v Slovenj Gradcu, 1950; Ravne na Koroškem, Javornik.

Marija Potočnik (Pokrovova Micka); roj. pri Pokrovu na Uršlji gori, 1926; Ravnena Koroškem, Uršlja Gora. Aleksander Ristič, roj. V Zemunu (Novi Beograd), 1939; od 1946 v Sloveniji, Ravne na Koroškem, Kotlje. Ana Ristič (hči Ivana Kuharja), roj. Kuhar na Stražišču, 1942; Ravne na Koroškem, Kotlje.

Rozalija Rožen (Roza), roj. Kričej na Brdinjah, 1928; Ravne na Koroškem, Podgora. Kristijan Steiner (Štajnerjev), roj. na Brdinjah, 1934; Ravne na Koroškem, Brdinje. Alojz Štruc, roj. na Lešah, 1939; Ravne na Koroškem, Podkraj.

Janko Torej, roj. v Vuzenici, 1944; Ravne na Koroškem.

Informatorji z naslovi 54 pripovedi

Elizabeta Antolič: Nisn hotva plesat, Kojni z vozom u igri, Iz neke druge igre

Jožica Kačič: Najemniki na Kuharjevi bajti, Anzanou grob

Antonija Grabner: Voranc je izbrau prostor, Nevesta je peva, Živo u spomino, Sn pomagava sadje pobirat, To je bla za Kotle vǝlka reč, Napelali so elektriko, Pijača za odrasle in otroke, So hotli igrat v Črni

Filip Merkač: Anza je hodo mavo kontrolitat, Moja sestra je mogva japke pobirat, Moužnarji so me zbudli, Jǝs pamamneki hrajeno, Naš fotǝr ni igrau, Kregl so mǝrli kupit

Frančišek Merkač: Je bva taka navada, Cela ouset je vejka reč, Ni bvo u scenarijo

Terezija Pepevnik: Anza sadjar, Otroci pri Anzanu in njegovi mami, Fajn igra

Pavla Perić: Vǝlko prostora, Se spomnem…, Nisn vedva naprej, Še ena družica

Mojca Petrič: Anza je vodo zrihto, Bil je pravi kmet, Nimel samo Voranc rad solate, Bil je nabrit, Dobǝr pripovedovauc, Ja, Anza, naš

Zdenka Petrič: To je blo pa res

Aleksander in Ana Ristič: Drevesnica

Ana Ristič: Šop lasí, Zmržjen kròh, Vicmoher, Dvojno žiuleje, Nadomestek očeta, Skrb za nečakinji, Na atanou grob, Ti s’ pa Kuharjeva

Rozalija Rožen: Anza je napiso Kmečko ouset, Jǝs sn tot igrava, Camar in družica

Alojz Štruc: Za ples smo vadli že prej, Ani u domo ani pǝr Štalekarjo, Jǝs sn biu pastir, Z igro u Sloven Grac, Kotle al Sloven Grac?, Po ouseti smo pami tǝsto reč naprej pelali