Bogojina je večje naselje na ravninskem delu Prekmurja, danes znano predvsem po znameniti Plečnikovi cerkvi Gospodovega vnebohoda, zgrajeni v letih 1925-1927.
Bogojina se v pisanih virih prvič omenja leta 1208, vendar takrat še pod imenom Bogma (ali Bogina). Trške pravice je dobila šele 480 let po prvi omembi, to je leta 1688, a kljub temu se je kraj skozi zgodovino razvil v dokaj močno krajevno, farno, šolsko in kulturno središče, razvita pa je bila tudi cehovska obrt, kar potrjuje cehovsko združenje čevljarjev, lončarjev, tkalcev in sodarjev iz leta 1779. Čeprav so jim bila pravila potrjena šele v omenjenem letu, pa je vendar skoraj zagotovo, da so ti obrtniki delovali že veliko prej.
Viri in literatura: PIŠK, Bogojina ? Ustanovna cehovska listina iz leta 1779: 1 zv. Fasc. 499. Vugrinec, Jože: Bogojinska cehovska pravila iz leta 1779. Košičev teden X: KS Bogojina in Filovci, 28. avg.?6. sept. 1998 [ur. Jože Vugrinec]. Bogojina: Krajevna skupnost, 1998, str. 27 ? 39.