Zanimivo je brati grafološko analizo Meškove rokopisa, ki jo je v knjigi ‘Človek in njegova pisava’ analiziral Anton Trstenjak. Med drugim je ob vpogledu v pisateljev rokopis zapisal:
»… Meškova pisava razodeva izredno tankočutno naravo … to govori za silno rahlo občutljivo, recimo tudi zamerljivo naravo, ki jo vsak droben dražljaj spravi iz ravnotežja…izraža naravno prijazno družabnost, v katero pa se vrivajo pokončno vzravnane poteze z aristokratsko držo osebne osamljenosti in vzvišene gosposkosti; vse znak nekega notranjega navzkrižja med altruistično usmerjenostjo in egocentrično vase obrnjeno, med asketsko duhovno prizadevnostjo in življenjsko neposrednostjo narave, željne uživanja. Vse skupaj daje podobo prijazne osebnosti, ki aristokratsko vzravnana uživa (»mazohistično«?) v vlogi osamljenega mučenika življenja.«
Trstenjak Anton: Človek in njegova pisava. Ljubljana, 1986. Str. 172 – 174.
